| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Odstranjevanje kovin iz kompostne odpadne vode
Maša Seitl, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil z elektrokoagulacijo odstraniti ione težkih kovin iz kompostne odpadne vode, ki nastaja pri predelavi biorazgradljivih odpadkov na kompostarni mentorskega podjetja Kogal. Razen vsebnosti kovinskih ionov smo v vodi preverjali tudi prisotnost organskih snovi z določevanjem kemijske potrebe po kisiku (KPK). S preučevanjem fizikalno-kemijskih parametrov smo s preliminarnimi poskusi želeli izbrati optimalne pogoje za obdelavo kompostne vode. Najboljše rezultate smo dosegli s 180 min elektrokoagulacijo pri U = 15 V, r = 3 cm in začetnem pH 6,1, kjer smo s 100 % učinkovitostjo odstranili Cu2+ in Cr6+, Fe2+ 99,4 %, Mn2+ 97,8 %, Zn2+ 90 % in Ni2+ 44 %. Vrednost KPK se je znižala za 36 %. Po opravljenih preliminarnih poskusih smo z analizo vseh meritev določili najučinkovitejše pogoje za elektrokoagulacijo: t = 90 min, U = 15 V, r = 3 cm, začetni pH 6, voda predhodno centrifugirana 5 min pri 8000 obr/min. Zaradi drugačne sestave vode, ki smo jo uporabili za ta eksperiment, nismo dosegli tako dobre učinkovitosti odstranjevanja kovinskih ionov: Cr6+ 87,4 %, Cu2+ 76,8 %, Zn2+ 66,3 %, Fe2+ 61,2 %, Mn2+ 53,9 % in Ni2+ 0,7 %, smo pa uspešno znižali vrednost KPK, in sicer za 75 %. Poskus pri pogojih, ki smo jih določili za najučinkovitejše, je pokazal, da na podlagi predhodnih rezultatov meritev ne moremo določiti pogojev za obdelavo kompostne vode, saj so zelo odvisni od sestave kompostne vode, ki jo želimo čistiti. Ugotovili smo, da z elektrokoagulacijo kompostno vodo lahko očistimo kovinskih ionov, vsebnost organskih snovi pa se zniža le malo. Lahko bi jo uporabili kot metodo za pred-čiščenje ali pa bi z njo čistili predhodno obdelano vodo.
Ključne besede: kompostna voda, čiščenje, elektrokoagulacija, kovinski ioni, KPK
Objavljeno: 07.09.2015; Ogledov: 1182; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

3.
Stopnja mašenja membrane pri filtraciji različnih onesnažil
Sara Vinkovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrke naloge je bil očistiti pitno vodo, obogateno s huminskimi kislinami (HA), železovimi(II) ioni, kadmijevimi ioni in fosfati ter določiti stopnjo mašenja membrane. Hoteli smo ugotoviti, kako interakcije med onesnažili, pH vzorca in masne koncentracije onesnažil vplivajo na stopnjo mašenja membrane. Vzorce smo pripravili v laboratoriju in jih filtrirali skozi polietersulfonsko (PES) membrano na ultrafiltracijski (UF) aparaturi. Začetnim vzorcem in permeatu, ki smo ga zbirali med UF, smo izmerili fizikalno kemijske parametre: motnost, električno prevodnost, absorbanco, s katero smo določili masne koncentracije onesnažil in koncentracijo Cd2+ ionov na aparaturi za atomsko absorpcijsko spektrometrijo (AAS). Stopnjo mašenja smo izračunali preko pretokov, posneli smo tudi FTIR spektre čiste PES membrane in membrane po UF vzorcev ter izmerili kontaktni kot, s katerim smo določili naravo membrane. Rezultati so pokazali, da se membrana precej maši pri vseh onesnažilih. Najvišje stopnje mašenja zaznamo pri vzorcih, obogatenih s HA in vzorcih, obogatenih s HA in Fe2+. Visoko stopnjo mašenja zaznamo tudi pri vzorcih, obogatenih s HA in PO43-, medtem ko pri vzorcih, obogatenih s HA in Cd2+, izstopajo vzorci pri pH 5, ki imajo visoko stopnjo mašenja, potem pa stopnja s pH vrednostjo pade. Ugotovili smo tudi, da se membrana bolj maši pri nižjih masnih koncentracijah HA, ni pa nujno, da se bolj maši pri nižjih masnih koncentracijah drugih onesnažil, saj smo ugotovili, da je stopnja mašenja membrane odvisna od sposobnosti vezave HA in onesnažila v kompleks in od tekmovanja med HA in PO43-, ki sta v vodi negativno nabita. Rezultati masnih koncentracij so pokazali, da nam je uspelo vodo očistiti onesnažil. Masne koncentracije HA so se pri vseh vzorcih znižale pod 1 mg/L, ob prisotnosti drugih onesnažil pa celo pod 0,5 mg/L. Prav tako so se znižale masne koncentracije PO43- in Fe2+, in sicer pod 0,06 mg/L. Masne koncentracije Cd2+ so se najbolj znižale pri pH 9, in sicer pod 1 mg/L, pri ostalih vzorcih pa so bile masne koncentracije višje. Pod dovoljeno mejo, tj. 0,2 mg/L, nam je uspelo znižati masne koncentracije Fe2+. Prav tako nam je uspelo pod dovoljeno mejo, tj. 0,3 mg/L, znižati masne koncentracije PO43-.
Ključne besede: ultrafiltracija, PES membrana, huminske kisline, stopnja mašenja membrane, kovinski ioni, fosfat
Objavljeno: 28.03.2019; Ogledov: 170; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici