SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravice zaposlenih v zdravstveni negi s poudarkom na pravicah iz naslova invalidnosti
Simona Križ, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu so opisana kostno mišična obolenja, ki so najpogostejši vzrok za nastanek invalidnosti. Zaposlene v zdravstvene negi želimo seznaniti, kaj je invalidnost, invalid, in zelo pomembno za zaposlene, kaj je delovni invalid. Nadalje je opisana razvrstitev zavarovancev v kategorije invalidnosti in katere pravice izhajajo iz invalidskega zavarovanja. Metodologija raziskovanja. Podatki o pravicah zaposlenih v zdravstveni negi s poudarkom na pravicah iz naslova invalidnosti so dobljeni z uporabo delno strukturiranega vprašalnika in kvantitativno metodo raziskovanja, ki je potekala na štirih oddelkih v UKC Maribor, in sicer na Oddelku za pljučne bolezni, Oddelku za nevrološke bolezni, Oddelku za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo in Oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja. Zaposleni anketiranci v zdravstveni negi so bili iz negovalnih enot in specialističnih ambulant. Rezultati. V sami raziskavi je sodelovalo 146 žensk in 6 moških, se pravi, da v poklicu zdravstvene nege še vedno prevladujejo ženske. Med anketiranimi zaposlenimi v zdravstveni negi so prevladovale medicinske sestre ali zdravstveni tehniki v negovalni enoti, diplomirane medicinske sestre v negovalni enoti, nato diplomirane medicinske sestre v specialistični ambulanti, medicinske sestre ali zdravstveni tehniki v specialistični ambulanti in bolničarji oziroma negovalci. Pridobili smo tudi podatke iz Oddelka za kadrovsko-pravne zadeve, in sicer prevalenco invalidnosti vseh zaposlenih v UKC Maribor za 5-letno obdobje. Sklep. V magistrskem delu smo ugotovili, da je vzrok za nastanek delovne invalidnosti in bolečin v ledvenem delu hrbtenice povezan z dvigovanjem bremen mase nad 10 kilogramov. Zaposleni v zdravstveni negi se premalo zavedamo problematike mišično-skeletnih obolenj in pričenjamo s preventivnimi ukrepi takrat, ko se ta že pojavijo.
Ključne besede: Kostno-mišična obolenja, invalidnost, invalid, delovni invalid, invalidsko zavarovanje, zaposlitvena rehabilitacija, poklicna rehabilitacija.
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 1658; Prenosov: 240
.pdf Polno besedilo (1004,53 KB)

2.
Vpliv delovnega okolja na kostno mišično strukturo zaposlenih v gastroenteroloških endoskopskih enotah
Janita Tepina, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Pri kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom, gre za okvare delov telesa in sicer mišic, sklepov, kit, vezi, živcev, kosti in perifernega krvnega obtoka, ki jih povzročijo ali poslabšajo predvsem delo in vplivi neposrednega okolja v katerem se delo izvaja. Zaposleni v endoskopskih enotah se morda ne zavedajo fizičnega tveganja, ki so mu izpostavljeni vsak dan zaradi ponavljajočih se gibov v delovnem procesu. Ponavljajoči gibi pri opravljanju endoskopskih preiskav povečujejo tveganje za nastanek kostno-mišičnih poškodb, ki lahko v končni fazi povzročijo trajne poškodbe in invalidnost. Tveganja za telesne poškodbe so povezana s trajanjem dela, silo ki je potrebna za dokončanje opravil, lokalnimi kontaktnimi obremenitvami in delovnimi položaji (drža). V magistrskem delu smo si zastavili cilj potrditi vpliv delovnega okolja na kostno mišično strukturo zaposlenih v gastroenterološki endoskopski enoti. Podatke raziskave smo pridobili z dvema raziskovalnima metodama v treh endoskopskih enotah: Diagnostičnem centru Bled, UKC Ljubljana – KOGE in v Splošni bolnišnici Novo mesto. Prva metoda je bila ergonomska opazovalna metoda RULA (Rapid Upper Limb Assessment) s pomočjo katere smo naredili oceno opazovanih zaposlenih v gastroenteroloških endoskopskih enotah. Druga metoda je bil strukturiran anketni vprašalnik, s katerim smo želeli od zaposlenih v gastroenteroloških endoskopskih enotah, v katerih smo izvajali opazovalno metodo, pridobiti povratne informacije o težavah, povezanih s kostno-mišičnimi obremenitvami. Raziskava je temeljila na štirih hipotezah.
Ključne besede: ergonomija, delovno okolje, vpliv delovnega okolja, zaposleni v endoskopiji, kostno-mišična obolenja
Objavljeno: 07.07.2017; Ogledov: 46; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (3,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici