| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 49 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
41.
VPLIV HITROSTI VOŽNJE NA KVALITETO KORUZNE REZANICE
David Videnšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poljskem poskusu smo proučevali vpliv delovne hitrosti na izgube in kvaliteto rezanja koruznih rastlin z enovrstnim silažnim kombajnom SIP SK-80. Ugotovili smo, da je hitrost vožnje značilno vplivala na zmanjšanje celotnih izgub od 1,76 % (v1=0,47 m/s) na 0,76 % (v3=1,64 m/s). Nadalje smo ugotovili, da se je s povečevanjem delovne hitrosti povečala samo izguba stebel in listov od 0,60 % na 0,96 %, medtem ko se je izguba storžev zmanjšala od 3,52 % na 0,47 %. Nasprotno pa je kvaliteta delovanja, merjena v deležu poškodovanih zrn, z naraščanjem delovne hitrosti upadala, saj je delež celih zrn v vzorcu zmlete koruzne mase narasel iz 0,02 % na 0,86 %.
Ključne besede: silokombajn, hitrost, koruza, izgube, poškodbe zrnja
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 357; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

42.
UČINKOVITOST HERBICIDOV ZA ZATIRANJE IZBRANIH INVAZIVNIH PLEVELNIH VRST V KORUZI
Marta Brest, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poljskem poskusu, ki je bil izveden v letu 2009, smo preučevali, kako uporaba različnih herbicidov vpliva na učinkovitost zatiranja plevelov v koruzi (Zea mays L.). V poskusu smo preučevali deset invazivnih plevelov, ki smo jih posejali med vrstami koruze. Tretirali smo v treh terminih in uporabili smo 24 herbicidov. Izvedli smo vizualno ocenjevanje učinkovitosti herbicidov. Glede na rezultate lahko zaključimo, da z uporabo preučevanih herbicidov dovolj učinkovito zatremo preučevane invazivne vrste plevelov. Najboljše rezultate smo dobili pri herbicidih Lumax in Acris+Break Thru.
Ključne besede: koruza, invazivni pleveli, herbicidi, zatiranje, učinkovitost
Objavljeno: 22.07.2016; Ogledov: 849; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

43.
PRIMERJAVA PRIDELKOV KORUZE (Zea mays L.) V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH
Marko Slavič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Pridelovalni sistem je lahko odločilen za rast in pridelek koruze. Zato je namen diplomskega dela analizirati pridelek koruze v različnih pridelovalnih sistemih, na podlagi trajnostnega poskusa na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v letu 2011. Koruza je bila posejana po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah za vsak pridelovalni sistem (PS) - biodinamični (BD), ekološki (EKO), integrirani (IP), konvencionalni (KONV) in kontrolo (K). Analizirana je višina pridelka, vlaga, hektolitrska masa in gostota rastlin. Statistično značilno najvišji pridelki so doseženi v KON (8,31 kg 10 m-2) IP (7,34 kg 10 m-2) in BD ( 7,83 kg 10 m-2), medtem ko je najnižji v EKO (4,15 kg 10 m-2). Gostota rastlin se glede na pridelovalni sistem ni spremenila, prav tako ni statistično značilnih razlik glede na pridelovalni sistem med vlagami v zrnju in hektolitrskimi masami.
Ključne besede: koruza, pridelovalni sistemi, pridelek
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 546; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (583,12 KB)

44.
PREIZKUŠANJE UČINKOVITOSTI HERBICIDOV ZA ZATIRANJE NEKATERIH NOVIH VRST INVAZIVNIH PLEVELOV V POSEVKU KORUZE
Evelina Leskovar Smole, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v posevku koruze izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinkovitost herbicidov za zatiranje novih invazivnih vrst plevelov. Glavni namen je bil preveriti učinkovitost herbicida, ki vsebuje snovi teinkarbazon in formasulfuron (H1), katerega smo ga nanesli v različnih odmerkih. Drugi testirani herbicidi, ki smo jih uporabili kot primerjalni standard, so vsebovali naslednje aktivne snovi: mezotrion + terbutilazin + metolaklor (H2), mezotrion + nikosulfuron + dikamba (H3), izoksaflutol (H4), tembotrion (H5), tienkarbazon + izoksaflutol (H6) in foramsulfuron + jodosulfuron (H7). Herbicide smo nanesli v rastni fazi koruze BBCH 13‒14 ali BBCH 15. Glavne vrste plevelov, ki smo jih preučevali, so bile: Abutilon theophrasti, Amaranthus rudis, Ambrosia artemisiifolia, A. trifida, Bidens subalternans, Cyperus esculetus, Iva xanthiifolia, Panicum dichotomiflorum, Setaria faberi in Sorghum halepense. Pri uporabi H1 smo dosegli zelo visoke učinkovitosti zatiranja pri vseh plevelih (pri večini nad 95 %). Najbolj primeren čas za uporabo H1 je v fazi koruze BBCH 14 v odmerku 18 g/ha teienkarbazona + 60 g/ha foramsulfurona, ko imajo dikotiledonski pleveli prvi pravi list, enoletne trave dva prava lista in sirek tri liste.
Ključne besede: koruza, invazivni pleveli, zatiranje plevelov, učinkovitost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 677; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

45.
Vpliv gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na pridelek in rast sladke koruze
Nataša Šalamun, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V SV delu Slovenije smo v letu 2008 proučevali vpliv gnojenja sladke koruze (Zea mays L. saccharata Sturt.) z organskimi (bučne pogače in digestat) in mineralnimi (KAN in Entec 26) gnojili s štirimi različnimi ciljnimi vrednostmi Nmin (70, 120, 170 in 220 N ha-1). Raziskovali smo vsebnost NO3-N in vitamina C v steblu in zrnih sladke koruze, morfološke lastnosti sladke koruze ob spravilu, ostanke dušika ob spravilu ter skupni in tržni pridelek. Odmerki N statistično vplivajo na vitamin C v zrnju ter na nitrate v zrnju in steblu. Gnojilo vpliva samo na nitrate v zrnju. Bučne pogače dosegajo statistično značilno enake ali višje vrednosti z mineralnim gnojilom (KAN, Entec 26) pri višini sladke koruze, širini in dolžini listov, številu vrst na storžu in dolžini storža ter skupnem in tržnem pridelku. Gnojenje z večjim odmerkom dušika daje večji pridelek sladke koruze, čeprav se najvišja odmerka (ciljna vrednost 170 in 220 kg N ha-1) statistično ne razlikujeta. Pri gnojenju z bučnimi pogačami so doseženi dobri rezultati tudi z manjšimi odmerki N ha-1. S ciljno vrednostjo 70 kg N ha-1 smo z bučnimi pogačami dosegli višji pridelek od ostalih gnojili (digestat, KAN in Entec 26) pri ciljni vrednosti 120 kg N ha-1, oziroma z digestatom pri ciljni vrednosti 170 in 220 kg N ha-1. Z bučnimi pogačami je bil gnojen najvišji skupni (15388 kg ha-1) in tržni pridelek (12953 kg ha-1).
Ključne besede: sladka koruza, Nmin, gnojila, bučne pogače, digestat
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 454; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

46.
Učinkovitost herbicidov za zatiranje invazivnih plevelov v koruzi
Nejc Hrastnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 je bil izveden poljski poizkus, v katerem se je analizirala učinkovitost herbicidov za zatiranje 25 vrst invazivnih plevelov v posevku koruze. Testirani herbicidi so vsebovali aktivne snovi: tembotrion, tienkarbazon, mezotrion, izoksaflutol, pendimetalin, metolaklor in terbutilazin. Invazivne plevelne vrste, ki so bile posejane v medvrstni prostor koruze, so bile nabrane na območju celotne Slovenije. Učinkovitost herbicidov smo analizirali v dveh razvojnih fazah koruze (BBCH 13 in BBCH 15). Večina testiranih herbicidov je pri večini plevelov dosegla učinkovitost v razponu med 60 in 95 %. Stopnja učinkovitosti herbicidov je imela statistično značilen učinek na pridelek koruze.
Ključne besede: koruza, herbicidi, invazivni pleveli, učinkovitost
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 128; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

47.
Analiza trga škroba v Sloveniji
Lucija Trojner, 2018, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta analizira trg škroba v Sloveniji z namenom, da bi ugotovili, ali je poraba škroba dovolj velika in bi se tako izplačalo investirati v izgradnjo škrobarne v Sloveniji. V poglavjih, postavljenih v smiselno zaporedje, najprej obravnavamo primarno dobrino koruzo, ki bo nastopala kot surovina pri pridobivanju škroba. Sledi poglavje, v katerem spoznavamo, kaj škrob sploh je, iz česa ga pridobivamo in kakšen je postopek pridobivanja. Temu sledi analiza proizvodnje škroba v Evropi in gibanje ponudbe, povpraševanja in cen v povezavi s primarno dobrino koruzo. Analiza trga škroba v Sloveniji je samostojno poglavje, kjer raziskujemo obstoječi trg s pomočjo anketnega vprašalnika, primerjamo poročila raziskav in podatke uvoza škroba, pridobljene iz spletne baze podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. V uvodu dela diplomskega projekta smo si zastavili hipoteze, ki smo jih skozi analizo potrdili ali zavrgli. V sklepu je podana obrazložitev, zakaj smo hipoteze potrdili oziroma zavrgli, podano pa je tudi mnenje o tem, kako naj se podjetje odloči v zvezi z realizacijo projekta.
Ključne besede: Analiza trga, koruza, škrob, proizvodnja škroba, poraba škroba
Objavljeno: 09.11.2018; Ogledov: 215; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

48.
ALELOPATSKI VPLIV RAZLIČNIH EKSTRAKTOV IZ SRHKODLAKAVEGA (Amaranthus retrofleksus L.) IN ZRNATEGA MEHIŠKEGA ŠČIRA (Amaranthus cruentus L.) cv.'G6' NA KALITEV IN ZGODNJI RAZVOJ KORUZE (Zea mays L.)
Metka Bauman, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Alelopatija je pojav, kjer rastline in mikroorganizmi proizvedejo alelokemikalije, ki lahko zaviralno ali stimulativno vplivajo na kalitev in zgodnji razvoj rastlin. V sodobnem kmetijstvu je pomembno poznati pozitivne in negativne vplive alelopatije, da jih znamo izkoristiti v različnih načinih pridelave, tudi v združenih setvah. Namen diplomskega dela je proučiti alelopatski vpliv ekstraktov iz suhih delov plevelnega, srhkodlakavega (Amaranthus retrofleksus L.) in zrnatega, mehiškega ščira (A. cruentus L. 'G6') na potek kalitve (kalivost semen, hitrost kalitve, hitrost skupne kalitve) in zgodnji razvoj koruze (dolžina korenine in masa korenine ter nadzemnega dela). V raziskavi je bil proučen vpliv ekstraktov iz različnih delov rastlin (korenine, stebla, listov in socvetja), apliciranih v različnih koncentracijah (100 %, 75 %, 50 %, 25 %). Za kontrolo je bila uporabljena destilirana voda. Ekstrakt iz listov plevelnega ščira v 100-% koncentraciji popolnoma inhibira kalitev koruze, sicer pa je statistično močnejši zaviralni vpliv na kalitev in potek kalitve opazen pri ekstraktih iz zrnatega ščira, zlasti pri ekstraktih iz stebel in listov, apliciranih v višjih koncentracijah (100 % in 75 %). Pozitiven vpliv na maso korenin in nadzemnega dela koruze imajo ekstrakti iz korenin plevelnega ščira (75- in 25 % koncentracija) in ekstrakti iz korenin zrnatega ščira aplicirani v 50- ter 25-% koncentraciji. Na beležene mase imajo značilen negativni učinek ekstrakti višjih koncentracij iz stebel, listov in socvetij zrnatega ščira.
Ključne besede: alelopatija / Amaranthus retrofleksus / A. cruenthus / koruza / kalitev
Objavljeno: 30.11.2018; Ogledov: 266; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (607,79 KB)

49.
Določitev optimalnega markerja homogenosti krmnih mešanic
Kristina Gluhak, 2019, magistrsko delo

Opis: Krmne mešanice so sestavljene iz organskih in anorganskih materialov. Zakonodaja zahteva, da so zmesi krmnih mešanic po sestavi homogene in da posamezne komponente med zmesmi ne povzročajo kontaminacije krmnih mešanic med sabo, zato je potrebno izvesti testa homogenosti in navzkrižne kontaminacije. Kot markerji se lahko uporabljajo posamezna barvila (na primer metilvijolično), antibiotiki, kovine, magnetni delci itd. Osnovni namen raziskav v okviru magistarskega dela je razvoj analizne metode, ki bo po statistični obdelavi rezultatov omogočala kvantitativno določanje markerja v različnih krmnih mešanicah. Proučevali smo manganov(II) oksid (MnO) kot možni marker. V vzorcih koruze in krmne mešanice smo analizirali vsebnost petih kovin: bakra, kalija, mangana, fosforja in cinka. Vsebnost kovin smo določili z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko spektrometrijo (ICP-OES). Pridobljene rezultate kemijske analize smo komometrično obdelali. Izbrane kovine smo analizirali na vzorcih podjetja Perutnina Ptuj d.d. Izvedli smo validacijo analizne metode in ovrednotili merilno negotovost. Ugotovili smo, da je metoda določanja izbranih kovin v koruzi in krmni mešanici z ICP-OES linearna, natančna, točna in primerna za ovrednotenje vsebnosti izbranih kovin v navedenih vzorcih.
Ključne besede: ICP-OES, homogenost, koruza, krma, marker, validacija, merilna negotovost
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 30; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici