| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
Gnojenje koruze z dušikom na podlagi analiz
Petra Ratuznik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Gnojenje koruze z dušikom bi moralo temeljiti na stanju razpoložljivega N v tleh oziroma v rastlinah. Zato je bil na njivi Perutnine Ptuj proučen vpliv šestih odmerkov dušika (0, 50, 100, 150, 200, 250 kg N ha-1) na višino rastlin, maso rastlin, pridelek zrnja, značilnosti storža, klorofilmeterskimi odčitki ter povezave med Nmin, pridelkom in klorofilom v listih koruze. Obravnavanje ima statistično značilen vpliv na analizo zrnja, na višino in maso rastlin 10 m-2. Najvišjo maso rastlin smo dobili pri odmerku nad 150 kg N ha-1. Prav tako imajo obravnavanja statistično značilen vpliv na dolžino, dolžino neoplojenega dela ter na število vrst na storžu. Pri tem je meritev klorofila v fazi 7-9 listov pri kontroli znašala 415 pri odmerku 250 kg N ha-1 pa 503. Na podlagi determinacijskega koeficienta (R2) lahko z N-min pojasnimo 52,5 % variabilnosti klorofilmeterskega odčitka in 38,4 % variabilnosti pridelka zrnja. Pri tem so korelacijske povezave med klorofilmeterskim odčitkom in pridelkom ter med N-min in pridelkom čvrste.
Ključne besede: koruza, dognojevanje, klorofilmeter, N-min, pridelek
Objavljeno: 11.05.2016; Ogledov: 371; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (729,73 KB)

39.
VPLIV TIPOV OBIRALNIKOV KORUZE IN HITROSTI VOŽNJE NA KVALITETO LIČKANJA
Branka Petek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomske naloge je analizirati razliko v kvaliteti spravila koruze s starejšim (Tornado 40) in novejšim modelom (Tornado 40 EOL) obiralnika koruze SIP, prav tako pa tudi izgube in poškodbe pridelka, nastale zaradi različne hitrosti spravila. Poskus je bil opravljen na parceli Lesjak (okolici Arje vasi), na srednje poznem hibridu zobanke Saxxoo. Poskusna parcela je bila najprej razdeljena na dva dela glede na tip obiralnika, potem pa smo z vsakim obiralnikom obirali koruzne storže pri štirih različnih prestavah – traktor Torpedo Deutz TX 48 (S1  prva direktna, L2  druga reduktor, L3  tretja reduktor in L4  četrta reduktor) oziroma hitrostih vožnje (varianta) v treh ponovitvah. Posamezna parcelica je bila dolga 50 m in široka za eno vrsto koruznih rastlin (0,70 m). Povprečna izmerjena hitrost pri obiralniku Tornado 40 je znašala pri L2 2,03 km/h, L3 3,02 km/h, L4 4,34 km/h in S1 6,25 km/h. Povprečna izmerjena hitrost pri obiralniku Tornado 40 EOL je znašala pri L2 2,09 km/h, L3 3,11 km/h, L4 4,52 km/h in S1 6,49 km/h. Ko smo strojno obrali posamezno vrsto, smo pobrali še vse neobrane in odpadle storže ter jih ločeno stehtali in spravili v vreče za kasnejšo analizo v laboratoriju. Število ličja na storžu v odvisnosti od hitrosti je bilo boljše pri obiralniku Tornado 40 EOL, saj je bila oličkanost boljša, poškodbe storžev pa zanemarljivo večje (0,5 %), saj je bilo povprečno število ličja na posameznem storžu manjše. Masa izgub pri Tornadu 40 EOL s hitrostjo pada. Z obiralniki koruze oberemo storže koruze v optimalnem času zrelosti in za pogon ne potrebujemo močnega traktorja. Primerna rešitev so predvsem zaradi stroškov sušenja, ki jih na manjših kmetijah ni, saj potem koruzo pospravijo v koruznjake.
Ključne besede: koruza, obiralnik, ličkanje, hitrost, spravilo
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 1006; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (5,15 MB)

40.
AGRONOMSKI IN FIZIOLOŠKI PARAMETRI PRIDELKA GLAVNIH POLJŠČIN V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH OB UPORABI EKSTRAKTA Ascophyllum nodosum (L.) Le Jolis
Maja Turinek, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi vplivajo na rast in razvoj glavnih poljščin, vendar so vplivi sredstev za nego in krepitev rastlin manj znani. V doktorski disertaciji je na osnovi triletnega poljskega poskusa (v Lenartu od 2009 do 2012) proučen vpliv pridelovalnih sistemov (INT – integrirani, EKO – ekološki, BD – biološko dinamični) ob uporabi izvlečka iz rjavih morskih alg (Asophyllum nodosum L.) na agronomske in fiziološke parametre oljne ogrščice (Brassica napus L.), pšenice (Triticum aestivum L.) in koruze (Zea mays L.). Analize temeljijo na rastlinah, pridelanih v split-plot latinskem bloku in randomiziranem naključnem lončnem poskusu. Pridelovalni sistemi in tretiranje z rjavimi algami nimajo signifikantnega vpliva na višino pridelka, hektolitrsko maso in vsebnost vlage ter ne spreminjajo lastnosti tal. Pridelovalni sistemi signifikantno vplivajo na 7 od 17 kakovostnih parametrov oljne ogrščice, pri čemer so signifikantno večje vrednosti odstotka olja in oleinske maščobne kisline v EKO in BD v primerjavi z INT vzorci. Smrtnost koruznega žužka (Sitophilus zeamais Motschulsky) je za 31 % večja na EKO pšenici v primerjavi z INT; primerjalno se je zmanjšalo število potomcev za 61 % v EKO pridelani pšenici. Pšenično zrnje iz BD in kontrolnega pridelovalnega sistema je za 10 % bolj privlačno za koruzne žužke kot zrnje iz INT. Uporaba rjavih alg pri rastlinah oljne ogrščice kratkoročno povečuje vsebnost glutationa (GSH) (15 %), klorofila b (27 %), luteina (26 %) in zniža odstotek glutation disulfida (% GSSG) za 34 %. Predhodni nanos izvlečka iz rjavih alg ob sušnem stresu ugodno vpliva na antioksidativno sposobnost oljne ogrščice, ki se v kasnejših terminih kaže s povišano aktivnostjo glutation reduktaze (GR), večjo vsebnostjo cisteina, klorofila a, pigmentov ksantofilnega cikla, α- in γ-tokoferola. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da uporaba rjavih alg neglede na pridelovalni sistem ne vpliva dolgoročno na tvorbo pridelka, vpliva pa kratkoročno na nekatere fiziološke parametre. Sklepamo lahko, da se skladiščni škodljivci glede na pridelek iz različnih pridelovalnih sistemov različno obnašajo in reproducirajo.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, oljna ogrščica, pšenica, koruza, koruzni žužek, Slovenija
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 1370; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici