| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
11.
Fenotipska variabilnost križancev med koruzo in teozinto
Mateja Koler, 2011, diplomsko delo

Opis: V poskusu, izvedenem v letih 2006 in 2007 v kraju Spodnja Ščavnica, smo proučevali fenotipsko pestrost potomstev križanja med koruzo (Zea mays L.) in teozinto (Zea mexicana, syn. Euchlaena mexicana). Pri starševskih rastlinah in potomcih smo proučevali barvo perikarpa zrna na storžu, barvo klasinca storža ter razvejanost in razraščenost rastlin. V raziskavo so bili vključeni vzorci semena iz različnih rastlin in z različnimi barvami perikarpa zrna. Raziskava je pokazala, da je dedovanje barve perikarpa zapleten genetski pojav. Pri omenjenem medvrstnem križanju so se poleg pričakovanih barv perikarpa pojavili tudi nekateri povsem novi sistemi pigmentacije. Interakcija genomov koruze in teozinte je imela vpliv tudi na oblikovanje specifičnih oblik razraščanja in razvejanosti rastlin.
Ključne besede: koruza, teozinta, fenotipske lastnosti, perikarp, dedovanje
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 1668; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

12.
Rast in razvoj koruze in fižola v združeni setvi glede na različno gostoto rastlin
Simona Mikl, 2011, diplomsko delo

Opis: Združena setev natiškega fižola in koruze predstavlja ugodnejše škrobnobeljakovinsko razmerje v silaži, zato je namen diplomskega dela primerjati rast in razvoj ter pridelek koruze in visokega fižola v združeni setvi v primerjavi s samostojnimi posevki koruze in fižola. V letu 2005 je bil v Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor preučen vpliv štirih gostot koruze (3; 6; 9; 12 rastlin koruze m-2), sedmih gostot visokega fižola v čistem posevku (1,5; 3; 4,5; 6; 9; 18 in 24 rastlin m-2) ter sedmih razmerij med koruzo in fižolom (1:0; 1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1; in 2:1). Vrednoteni so višina koruznih rastlin, število storžev rastlino-1, pridelek nadzemne mase koruze in fižola, skupni pridelek nadzemne mase, pridelek suhega zrnja koruze in fižola, skupni pridelek suhega zrnja, indeks listne površine, žetveni indeks, Land Equivalent Ratio v združeni setvi. Statistično značilno najvišji skupni pridelek zrnja v združeni setvi je pri razmerju setve 2:1 in gostoti 12 rastlin koruze m-2, najnižji pa v združeni setvi pri razmerju setve 1:1,66 in gostoti 3 koruze m-2. Vrednosti LER so v združeni setvi pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin m-2 in razmerjih fižola (1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1 in 2:1) višje od 1,0. Rezultati poskusa kažejo prednost združene setve pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin m-2 in razmerjih fižola setve 1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1.
Ključne besede: koruza, fižol, združena setev, LER, pridelek
Objavljeno: 03.05.2011; Ogledov: 3854; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (769,38 KB)

13.
Kakovost silaže združene setve koruze in natiškega fižola
Zdravko Kregulj, 2011, diplomsko delo

Opis: Združene setve koruze (Zea mays L.) in visokega (natiškega) fižola (Phaseolus vulgaris L. var. vulgaris) imajo po navedbah povzetih iz različne tuje literature visok potencial pri proizvodnji silažnih mešanic, tako smo tudi mi na podlagi poskusa, ki se je izvajal v rastni sezoni 2008 na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor preučevali in določili najugodnejše gostote koruze in primerna razmerja med koruzo in visokim fižolom v združeni setvi za proizvodnjo kakovostne silažne mešanice. Koruza (K) je bila kot čisti posevek in posevek v združeni setvi z natiškim fižolom posejana v gostotah 3, 6, 9 in 12 rastlin m-2 (K3, K6, K9 in K12). Natiški fižol (F) smo v posevek koruze dosejali, ko je bila koruza v rastni fazi BBCH 15 v razmerjih s koruzo 1:1, 1:2, 2:1 (K:F). Po konzervaciji je bila silažna masa spravljenega pridelka koruze in fižola analizirana po standardnem postopku, kjer se je določila koncentracija suhe snovi (SS), surovih beljakovin (SB/SS), surovih maščob (SM/SS), surovega pepela (SP/SS), surovih vlaknin (SV/SS) in brezdušičnega izvlečka v suhi snovi (BDI/SS). Metabolno energijo (ME) in bruto energijsko vrednost (BE) silaže je bila izračunana iz literature. Gostote koruze je vplivala na vsebnost SV/SS, BDI/SS in ME. Razmerje med koruzo in fižolom je vplivalo na koncentracijo SB/SS. V primerjavi s čistim posevkom koruze so imele silažne mešanice združenih posevkov višje vsebnosti SS, SM/SS, ME in SB (razen obravnavanje K3F1,5). Vsa obravnavanja združenega posevka so imela nižje vsebnosti BDI/SS. Najvišja koncentracija SB/SS (86,6 g kg-1) je bila dosežena pri obravnavanju K3F6 in je bila do 26,9 % višja kot v vzorcih ostalih posevkov združene setev, ter za 20,2 g kg-1 višja kot pri vzorcu pridobljenem iz čistega posevka koruze.
Ključne besede: koruza, natiški fižol, gostota, razmerje, združena setev
Objavljeno: 03.05.2011; Ogledov: 2032; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (966,24 KB)

14.
ALELOPATSKI VPLIV EKSTRAKTA SRKHODLAKAVEGA ŠČIRA (Amaranthus retorfleksus L.) IN ZRNATEGA MEHIŠKEGA ŠČIRA CV. 'G6' (Amaranthus cruentus L.) NA KALITEV IN ZGODNJI RAZVOJ KORUZE (Zea mays L.)
Lidija Bauman, 2011, diplomsko delo

Opis: Alelopatija je pojav, pri katerem neka rastlina ali mikroorganizem izloča alelokemikalije, te pa stimulativno ali zaviralno delujejo na sosednji organizem (rastlino, mikroorganizem). Znani so alelopatski učinki plevelnega ščira, informacije o morebitnih alelopatskih učinkih zrnatega ščira pa so omejene. Namen raziskave je bil proučiti in primerjati vpliv srhkodlakavega (Amaranthus retrofleksus L.) in mehiškega zrnatega ščira (A. cruentus L. cv. 'G6') na proces kalitve in morfološke lastnosti rastlinic koruze (Zea mays L.). Raziskava je vklučevala ekstrakte različnih rastlinskih delov aplicirane v različnih koncentracijah. Kot kontrolo smo uporabili destilirano vodo. Učinek ekstraktov je odvisen predvsem od rastlinskega dela iz katerega je pripravljen in koncentracije. Posebej zaviralno delujejo ekstrakti iz listov srhkodlakavega ščira in iz socvetij zrnatega ščira pri višjih koncentracijah. Ekstrakti iz korenin ne vplivajo, ali celo stimulativno delujejo na proces kalitve in morfološke lastnosti rastlinic koruze.
Ključne besede: alelopatija / Amaranthus retrofleksus / A. cruenthus / koruza / kalitev
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1879; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (858,93 KB)

15.
Inkarnatka (Trifolium incarnatum L.) kot prezimni dosevek v kolobarju s koruzo (Zea mays L.)
Sandra Kuhar, 2011, diplomsko delo

Opis: V letih od 2009 do 2010 smo v Hočah (275 m n.v., 46° 28' s.g.š., 15° 38' v.g.d.) ugotavljali vpliv inkarnatke (Trifolium incanrnatum L.) na koruzo (Zea mays L.) kot naslednjo poljščino v kolobarju. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. V poskuse so bila vključena naslednja obravnavanja: kontrola (brez prezimnega dosevka), mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam.) in inkarnatka, po katerih je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1, ter inkarnatka, po kateri je bila koruza gnojena s 60 kg N ha-1. Dosevki so bili sejani konec avgusta 2009, zelinje dosevkov pa je bilo spravljeno z njive konec aprila 2010, nakar je bila njiva preorana in posejana koruza. V poskusu se je inkarnatka izkazala kot zelo dober predposevek koruzi, kar se je izkazovalo v največji doseženi višini koruze, največjem pridelku sušine koruze in največji vsebnosti dušika v pridelku koruze. V obravnavanju, kjer smo po inkarnatki koruzo pridelovali ob zmanjšanem gnojenju z dušikom, je bil pridelek koruze še vedno statistično na istem nivoju kot v kontrolnem obravnavanju, kjer je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1. Pozitiven vpliv inkarnatke na koruzo kot naslednjo poljščino v kolobarju lahko pripišemo simbiotski vezavi dušika pri inkarnatki, kar omogoča vnos dodatnega dušika iz zraka v krogotok dušika v njivskem kolobarju.
Ključne besede: prezimni dosevek / inkarnatka / mnogocvetna ljuljka / koruza / pridelek
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2622; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

16.
VPLIV NAČINA SPRAVILA ITALIJANSKE MNOGOCVETNE LJULJKE (Lolium multiflorum Lam.) KOT PREZIMNEGA DOSEVKA NA PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)
Barbara Pušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Od avgusta 2008 do septembra 2009 smo na območju KPD Rogoza (46° 31’ s.g.š., 15° 42’ v.g.d.) ugotavljali vpliv načina spravila italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) kot prezimnega dosevka na pridelek naknadno sejane koruze (Zea mays L.). Poskus je bil zasnovan kot naključni blok v štirih ponovitvah. Setev mnogocvetne ljuljke je bila opravljena 26. 8. 2008. V poskus so bila vključena tri obravnavanja, kjer je bil pridelek mnogocvetne ljuljke (A) v celoti zaoran; (B) pokošen in porabljeni za krmo, površina pred setvijo koruze preorana; (C) pokošen in porabljen za krmo, nato pa je bila izvedena direktna setev glavnega posevka v obstoječe strnišče mnogocvetne ljuljke. Setev koruze je bila opravljena 4. 5. 2009, spravljena je bila v sredini oktobra. V našem poskusu se je mnogocvetna ljuljka pokazala kot dober predposevek koruzi v obravnavanjih A in B, medtem ko so bili pridelki koruze pri direktni setvi statistično značilno nižji.
Ključne besede: način spravila, italijanska mnogocvetna ljuljka, prezimni dosevek, koruza
Objavljeno: 02.03.2012; Ogledov: 1728; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (310,10 KB)

17.
GOSPODARJENJE Z DUŠIKOM S PREZIMNIMA DOSEVKOMA INKARNATKO (Trifolium incarnatum L.) IN MNOGOCVETNO LJULJKO (Lolium multiflorum Lam.) V KOLOBARJU S KORUZO (Zea mays L.) V PRIMERU SUŠE
Dušan Geršak, 2012, diplomsko delo

Opis: Od avgusta 2009 do aprila 2010 smo na območju KPD Rogoza (64° 29` 44`` s.g.š. in 15° 40` 19`` v.g.d.) izvedli poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv prezimnih dosevkov na pridelek, količino mineralnega dušika v tleh, akumulacijo dušika v pridelku (nadzemni del) koruze, poleg tega smo ugotavljali tudi količino navideznega ostanka dušika v tleh po spravilu koruze. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Pridelek v poskus vključenih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum), inkarnatka (Trifolium incarnatum), inkarnatka 2 (po kateri je bila koruza gnojena s polovičnim odmerkom dušika, 60 kg ha-1) in kontrolo (brez prezimnega dosevka)) smo pred setvijo koruze v celoti zaorali. Analiza dobljenih rezultatov raziskave je pokazala, da se je mnogocvetna ljuljka bolje izkazala pri črpanju mineralnega dušika iz tal kakor inkarnatka, vendar je inkarnatka akumulirala signifikantno več dušika. V primerjavi s kontrolo mnogocvetna ljuljka in inkarnatka nista vplivali na pridelek zrnja koruze. Pri mnogocvetni ljuljki je zaznan manjši negativen vpliv na pridelek sušine in akumulacijo dušika v koruzi. Prezimni dosevki so signifikantno vplivali na navidezni ostanek dušika v tleh. Največ ga je ostalo pod obravnavanjem z inkarnatko, najmanj pa pod kontrolo.
Ključne besede: prezimni dosevki, koruza, pridelek, mineralni dušik, navidezni ostanek dušika v tleh
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1271; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (731,03 KB)

18.
Vpliv inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na gospodarjenje z dušikom v kolobarju s koruzo (Zea mays L.)
Simona Caf, 2013, diplomsko delo

Opis: V letih od 2009 do 2011 smo v SV Sloveniji izvedli 3 ločene poljske mikroposkuse (naključni bloki v štirih ponovitvah), kjer smo ugotavljali vpliv inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na količino akumuliranega dušika, količino simbiotsko vezanega dušika, C : N razmerje v organski snovi dosevka, vpliv dosevka na mineralni dušik v tleh pred setvijo koruze (Zea mays L.) in na navidezni ostanek dušika v tleh (NODT) po spravilu koruze. Ugotavljali smo tudi vpliv dosevka in gnojenja na pridelek koruze in vsebnost dušika v pridelku koruze kot naslednje poljščine v kolobarju. V poskuse so bila vključena naslednja obravnavanja: mnogocvetna ljuljka, inkarnatka 1, kontrola (brez predposevka), po katerih je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1 in inkarnatka 2, po kateri je bila koruza gnojena s 60 kg N ha-1 in kontrolno obravnavanje brez predposevka. Dosevkov nismo gnojili, spravili smo jih na 2 načina: nepokošeno zaorano in pokošeno zaorano. Rezultati so bili združeni v eno statistično analizo. V poskusih je inkarnatka akumulirala signifikantno največ dušika, mnogocvetna ljuljka pa se je bolje izkazala v črpanju mineralnega dušika iz tal. V organski snovi mnogocvetne ljuljke je bilo široko C : N razmerje (50 : 1), kar je vplivalo na manjši pridelek koruze. V obravnavanju, kjer smo koruzo po inkarnatki 2 pridelovali ob zmanjšanem gnojenju z dušikom, je bil pridelek koruze in vsebnost dušika v pridelku koruze statistično na istem nivoju kot v obravnavanju z inkarnatko 1, kjer je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1. Način spravila dosevkov ni imel signifikantnega vpliva na pridelek koruze, vsebnost dušika v pridelku koruze in na navidezni ostanek dušika v tleh. Najmanj navideznega ostanka dušika v tleh je ostalo v obravnavanjih brez predposevka, največ pa pod obravnavanjih z inkarnatko. Inkarnatka se je v primerjavi z mnogocvetno ljuljko in kontrolo brez predposevka pokazala kot zelo dober predposevek koruzi, saj je povečala pridelek koruze in zmanjšala potrebe po gnojenju z dušikom.
Ključne besede: inkarnatka, mnogocvetna ljuljka, dušik, gnojenje, kolobar, koruza
Objavljeno: 11.03.2013; Ogledov: 1503; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (712,78 KB)

19.
VEČKRITERIJSKI MODEL ZA OCENJEVANJE HIBRIDOV KORUZE
Alenka Györköš, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo ugotavljali, kateri hibridi koruze so najbolj primerni za kmetovanje pod določenimi zahtevami. Razvit je bil večkriterijski odločitveni model za ocenjevanje hibridov koruze s programom DEXi. Primerjali smo več alternativ in njihove značilnosti z razmerami pridelave. Te smo opredelili v parametre: Značilnost hibrida, Namen uporabe, Okoljske zahteve, Primernost glede na tip tal in Pridelek. Vsi ti parametri imajo še dodatne podatribute za boljše rezultate.
Ključne besede: večkriterijski model / koruza / dexi / ocenjevanje hibridov
Objavljeno: 27.07.2015; Ogledov: 501; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (983,44 KB)

20.
OCENA EKONOMIČNOSTI PRIDELAVE KORUZE NA KMETIJI VAVROŠ
Miha Vavroš, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena analiza ekonomičnosti pridelave koruze na vzorčni kmetiji. V prvem delu je natančno predstavljena kmetija ter opisana koruza, na podlagi katere je ocenjena ekonomična upravičenost pridelave. Sledi opis celotnega postopka pri setvi določene poljščine, ki se začne z analizo zemlje, nadaljuje z gnojenjem in pripravo tal, uporabo fitofarmacevtskih sredstev in na koncu še s spravilom poljščine. Finančni izkupiček je v danem opisanem primeru negativen, saj so skupni vloženi stroški bili večji od skupnega prihodka, na kar pa je najbolj vplivala odkupna cena koruze, ki je leta 2014 znašala 115 €/tono z 14 % vlage.
Ključne besede: koruza, tehnološko-ekonomski model, ekonomika
Objavljeno: 27.07.2015; Ogledov: 586; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici