| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV SISTEMA DIREKTNE SETVE KORUZE (Zea mays L.) NA USPEŠNOST ZATIRANJA PLEVELOV
Klemen Kaučič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj študije je bil ugotoviti vpliv različnih sistemov setve koruze (S1, S2, …) na hitrost vznika koruze, pridelek in na uspešnost zatiranja plevelov. Primerjali smo sistem pridelave koruze odporne na herbicid cikloksidim s klasično setvijo (klasično oranje in setev; S1), z direktno setvijo v mrtvo zastirko (dead mulch; S2) in s setvijo v različne oblike negovane aktivne zastirke (living mulch; S3). Zastirko (mešanica mnogocvetne ljuljke in črne detelje) smo pustili nepokošeno (S3a) ali pa smo
Ključne besede: direktna setev / mrtva zastirka / aktivna zastirka / koruza / pleveli
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3105; Prenosov: 299 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

2.
VPLIV PREZIMNIH DOSEVKOV NA RAST IN PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)
Marko Zupanič, 2009, magistrsko delo

Opis: Lončni poskus je bil izveden leta 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor, TC za travništvo in pridelovanje krme v Hočah, in je potekal od 15.8. 2006 do 5.10. 2007. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi (v naključnih blokih v štirih ponovitvah). Glavne ploskve je predstavljala simulacija časa zaoravanja prezimnih dosevkov, podploskve pa so predstavljale prezimne dosevke. Preučevan je bil vpliv dveh časov zaoravanja (13.4. 2007 in 25.4. 2007) in štirih prezimnih dosevkov
Ključne besede: čas zaoravanja, indeks listne površine, koruza, lončni poskus, prezimni dosevki (inkarnatka, italijanska mnogocvetna ljuljka, ozimna ogrščica, podzemna detelja), pridelek, višina rastlin, žetveni indeks
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 4110; Prenosov: 497
.pdf Celotno besedilo (6,47 MB)

3.
Možnosti različnih alternativnih metod obdelovanja tal pri pridelovanju koruze (Zea mays L.) za zrnje
Štefan Cigüt, 2009, diplomsko delo

Opis: V Prekmurju, v bližini Murske Sobote, smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov obdelovanja pokritih tal z zelenim pokrovom na vznik koruze, število rastlin, pridelek svežega in suhega zrnja koruze. Poskus je bil zasnovan kot naključni blok s 5 obravnavanji in 4 ponavljanji. Koruzno seme smo sejali s sejalnico Rau Maxem na različno obdelana tla: (V1) je bila izvedena konvencionalna obdelava s plugom in predsetvena priprava, (V2) obdelava z rahljalnikom in predsetvena priprava, (V3) mulčenje in direktna setev v zastirko »mulchsaat«, (V4) uporaba glifosata Touch Down 4 l ha-1 in direktna setev v zastirko, (V5) uporaba glifosta in predsetvena priprava. Najboljši vznik koruze je bil pri obravnavanju V1 (92,23%), medtem ko je bil najmanjši pri obravnavanju V3 (76,26%). Največji delež rastlin / m² je bil v obravnavanju V2 (97,69%) in se statistično značilno ni razlikoval od obravnavanj V1 in V5. Najmanjši delež rastlin / m² je bil pri obravnavanju V3 (69,75%). Največji pridelek svežega zrnja (12.274,94 kg ha-1) in suhega zrnja (9.077,75 kg ha-1) je bil izmerjen v obravnavanju V2, vendar se statistično značilno ni razlikoval od obravnavanj V4 in V5, medtem ko smo manjši pridelek svežega zrnja (9.307,65 kg ha-1) in suhega zrnja (8.077,75 kg ha-1) izmerili pri konvencionalni obdelavi (V1), vendar se statistično značilno ni razlikoval od V3. Poleg večjih pridelkov različnih alternativnih metod obdelovanja tal lahko bistveno zmanjšamo tudi stroške pridelave koruze.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: direktna setev/ konvencionalna obdelava/ konzervirajoča obdelava/ koruza za zrnje/ vznik koruze
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 2904; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (9,99 MB)

4.
Primerjava učinkovitosti razljičnih silažnih kombajnov na manjših kmetijah
Klemen Hrastel, 2009, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo primerjali učinkovitost siliranja koruze z enorednim kombajnom SIP Vihar 40 in samohodnim Class Jaguar 695 Mega na manjših kmetijah. Z enorednim kombajnom smo za napolnitev ene Tehnostrojeve prikolice (9,1 m3) porabili 12,92 min oziroma 4-krat več časa kot s samohodnim kombajnom (2,86 min). Za žetev 1 ha koruze smo porabili z enovrstnim kombajnom 5,9 h/ha s samohodnim pa 2,2 h/ha. Površinska storilnost je bila pri samohodnem kombajnu za 77% večja (0.91 h/ha) kot pri enorednem (0.23 h/ha). Siliranje s samohodnim kombajnom je organizacijsko težje, saj za učinkovito izvedbo del potrebujemo vsaj 2-3 krat več ljudi in strojev kot pri siliranju z enorednim kombajnom, zato je siliranje na manjših kmetijah veliko bolj primerno z enorednim kombajnom kot z večrednim.
Ključne besede: Ključne besede: Silo kombajn/ koruza / silaža / spravilo/
Objavljeno: 25.03.2009; Ogledov: 2466; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (6,22 MB)

5.
Vpliv direktne setve na pridelek koruze (Zea mays L.) za silažo in zbitost tal
Dušan Ozvatič, 2009, diplomsko delo

Opis: Na obrobju Dravskega polja smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov direktnih setev na pridelek koruze za silažo. Seme koruznega hibrida Unixx Duo je bilo posejano s pnevmatsko sejalnico Monosem NX direktno na pokošeno njivo mnogocvetne ljuljke, ki je bila predhodno tretirana na različne načine: (V1) posevek ljuljke, uničen z glifosatom 1 teden pred setvijo koruze; (V2) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid, uporabljen po vsej površini); (V3) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih se v medvrstnem prostoru razvija nemoteno; (V4) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih ljuljke se pokosi v medvrstnem prostoru s koslinico; (V5) klasična setev koruze; (V6) brez predhodne košnje ljuljke, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen po vsej površini). Najboljši vznik je bil izmerjen pri V5 pri klasični setvi (83%), medtem ko je bil najslabši vznik ugotovljen pri obravnavanju V1 (63%). Največji pridelek sveže mase koruze za silažo (45.661 kg/ha) je bil izmerjen pri konvencionalni obdelavi V5 in se statistično ne razlikuje od pridelka pri obravnavanju V1 in V4. Najmanjši pridelek sveže mase (29.250 kg/ha) smo izmerili pri varianti V6, ki se pa statistično značilno ni razlikoval od variant V3 in V2. Pri direktni setvi koruze so pridelki nekoliko manjši, se pa statistično značilno ne razlikujejo od klasičnih setev. Najmanjša zbitost tal (53,36 N/cm2) je bila na globini 20 cm, izmerjena pri obravnavanju V5, največja pa pri obravnavanju V3 (86,16 N/cm2). Ob hkrati manjših stroških je lahko dobiček pri direktni setvi enak oziroma višji kot pri klasični setvi.
Ključne besede: direktna setev, koruza, pridelek, zbitost, mrtva zastirka, aktivna zastirka, vznik koruze
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 3218; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (9,25 MB)

6.
Primerjava učinkovitosti dveh načinov nanosa pripravkov za zatiranje koruznega hrošča (Diabrotica virgifera virgifera LeConte)
Benjamin Šarkanj, 2010, diplomsko delo

Opis: Pojav koruznega hrošča zahteva uvajanje in testiranje novih tehnik nanosa pripravkov za zatiranje. V diplomskem delu smo primerjali kakovost nanosa škropilne brozge s pršilnikom Unigreen APC 1000 in modificirano škropilnico Agromehanika AGS 1000 EN. S pomočjo naprave Optomax smo izvedli analizo kakovosti nanosa z uporabo WSP lističev. Izmerili smo skupno površino odtisov na posamezen WSP listič v mm2, stopnjo pokritosti površine lističa z odtisi v % in prešteli smo število odtisov kapljic škropilne brozge na mm2. Pršilnik ima veliko nazivno delovno širino, vendar je v poskusu ugotovljena prebojnost curka znašala le 11 vrst koruze (7,7 m), pri čemer je stopnja pokritosti WSP lističev z oddaljenostjo po vrstah hitro padala. Rezultati meritev so pokazali, da se je kakovost nanosa v položaju nad storžem zgoraj (N.S.ZG.) statistično značilno razlikovala od kakovosti pri ostalih treh položajih nižje na rastlini. Skupna površina odtisov je pri lističih na položaju N.S.ZG. znašala 101,45 mm2 in stopnja pokritost WSP lističev 23,18 %. Pri številu odtisov ni bilo statistično značilnih razlik med položaji. Škropilnica z visoko nameščeno škropilno armaturo je omogočila enakomernejši nanos preko vseh 12 vrst koruze, vendar smo pri vožnji potlačili 3 vrste posevka (2,1 m). Pri škropilnici se je kakovost nanosa pri obravnavanju N.S.ZG. ponovno statistično značilno razlikovalo od vseh ostalih. Površina odtisov je znašala 180 mm2, stopnja pokritosti pa 41,27 %. Da bi zmanjšali delež povoženih koruznih rastlin bi bilo priporočljivo škropilnico uporabiti v kombinaciji s traktorjem jahačem.
Ključne besede: Ključne besede: koruza/ koruzni hrošč/ pršilnik/ škropilnica/ WSP lističi
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 1769; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (6,67 MB)

7.
Vpliv antidriftnih šob na učinkovitost herbicidov za zatiranje plevelov v koruzi
Marko Berdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V poljskem poskusu smo preučevali vpliv tipa šobe (standardne in antidriftne) na biotično učinkovitost herbicidov, uporabljenih za zatiranje plevelov v koruzi. Poskus je bil zasnovan kot poskus z več dejavniki v bločni zasnovi. Proučevali smo tri dejavnike (tip šobe, količino porabljene vode za nanos in vrsto herbicidne kombinacije). Herbicide smo nanesli s standardno traktorsko škropilnico. Tri tedne po aplikaciji smo izvedli vizualno ocenjevanje biotične učinkovitosti herbicidov, jeseni pa smo analizirali pridelek storžev. Pri nobenem plevelu nismo ugotovili značilnega vpliva tipa šobe na biotično učinkovitost, katerega koli od proučevanih herbicidov. Interakcije med tipom šobe in tipom herbicida ali tipom šobe in količino porabljene vode, glede vpliva na biotično učinkovitost herbicidov, ni bila značilna pri nobenem herbicidu. Tip herbicida in količina porabljene vode za nanos sta imela značilen vpliv na oblikovanje pridelka, tip šobe pa ne. V tem poskusu proučevane antidriftne šobe so bile glede uporabnosti za zatiranje plevelov povsem enakovredne standardnim šobam.
Ključne besede: koruza, pleveli, zatiranje, antidriftne šobe, učinkovitost
Objavljeno: 07.10.2010; Ogledov: 1931; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

8.
Alelopatski vpliv mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na vznik in začetno rast koruze (Zea mays L.)
Aleksandra Šamperl, 2011, diplomsko delo

Opis: Da bi ugotovili ali obstaja alelopatski vpliv mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na vznik in začetno rast koruze (Zea mays L.), smo na Fakulteti za kmetijstvo in biositemske vede v letu 2010 izvedli poskus v rastni komori in lončni poskus v rastlinjaku. V laboratoriju smo ugotavljali vznik koruze v različnih na poskusnem polju odvzetih vzorcih zemlje, ki so predstavljali različna obravnavanja: zemlja odvzeta s korenin mnogocvetne ljuljke, zemlja odvzeta s korenin inkarnatke, zemlja iz kontrole (na njivi ni bilo rastlin dosevka). Statistično je bil poskus zasnovan kot naključni bloki s tremi obravnavanji v petih ponovitvah. V lončni poskus v rastlinjaku (split — plot metoda v šestih ponovitvah) sta bila vključena dva dejavnika: različna zemlja v lončkih in različni izpirki razkrajajočih se rastlin, s katerimi smo zalivali koruzo v lončkih. Poskuse v laboratoriju in rastlinjaku smo želeli zasnovati tako, da bi čim bolj posnemali dejansko dogajanje v tleh na njivi, ob in po setvi koruze. V nobenem od poskusov nismo uspeli dokazati alelopatskega vpliva mnogocvetne ljuljke na vznik in začetno rast koruze, saj različna obravnavanja niso statistično značilno vplivala na proučevane parametre koruze.
Ključne besede: alelopatija, mnogocvetna ljuljka, koruza
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 2152; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Zatiranje nekaterih novih invazivnih vrst plevelov v posevkih koruze
Simona Maček, 2011, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 je bil izveden poljski poskus, v katerem smo v posevku koruze proučevali fenologijo, tekmovalno sposobnost in odziv 8 tujerodnih vrst plevelov na zatiranje s herbicidi. Preučevane vrste so bile: Acalypha virginica, Ambrosia trifida, Amaranthus viridis, Amaranthus rudis, Bidens pilosa, Bidens subalternans, Iva xanthiifolia, Setaria faberi in Sicyos angulatus. Seme tujerodnih plevelov smo posejali v posevek koruze in nato plevelno populacijo poškropili (aplicirali) v dveh različnih terminih s herbicidi na osnovi aktivnih snovi dikamba, dimetenamid, izoksaflutol, mezotrion, prosulfuron, terbutilazin, tembutrion in topramezon. Učinkovitost herbicidov smo ugotavljali po standardnih metodah EWRS in EPPO. Pri večini kombinacij herbicid-plevelna vrsta smo dosegli učinkovitost višjo do 90-95 %. V primerih, ko smo dosegli učinkovitost nižjo do 90 %, so posamezne plevelne rastline uspele oblikovati manjše število semen do spravila pridelka koruze. To kaže, da z uporabo preučevanih herbicidov ni možno popolnoma preprečiti oblikovanje semen pri preučevanih plevelih. Glede na rezultate opazovanja fenologije, tekmovalne sposobnosti in podatke o doseženi učinkovitosti herbicidov lahko zaključimo, da z uporabo preučevanih herbicidov dovolj učinkovito zatremo preučevane plevele, da ti ne morejo povzročiti večjih izgub pridelka koruze. Ker oblikovanja semen nismo mogli popolnoma preprečiti ocenjujemo, da te vrste morda imajo sposobnost oblikovanja izhodiščnih populacij, ki lahko v naslednjih letih omogočijo prehod v trajne populacije koruznih njiv.
Ključne besede: invazivni pleveli, herbicidi, zatiranje plevelov, koruza
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 2543; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (367,92 KB)

10.
Vpliv prezimnih dosevkov na vsebnost mineralnega dušika v tleh, akumulacijo dušika v rastlinah in vpliv dosevkov na koruzo (Zea mays L.)
Brigita Bračko, 2011, magistrsko delo

Opis: Z namenom optimaliziranja gospodarjenja z dušikom s prezimnimi dosevki v njivskem kolobarju, smo v letih 2005 do 2007 izvedli tri eksaktne poljske mikroposkuse. V njih smo ugotavljali vpliv prezimnih dosevkov na vsebnost mineralnega dušika v tleh, akumulacijo dušika v rastlinah in vpliv dosevkov na koruzo (Zea mays L.), kot naslednjo poljščino v njivskem kolobarju. Posamezni poskusi so bili zasnovani po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. V poskuse so bila vključena naslednja obravnavanja (prezimni dosevki): kontrola (brez dosevka); mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum L.); ozimna ogrščica (Brassica napus L.); podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.) in inkarnatka (Trifolium incarnatum L.). Dosevki so bili sejani konec avgusta in zaorani konec aprila naslednjega leta. Zaoranju dosevkov je sledila setev koruze, ki je bila spravljena konec septembra. V poskusih sta mnogocvetna ljuljka in ozimna ogrščica veliko bolj zmanjšali količino mineralnega dušika v tleh kot inkarnatka in podzemna detelja v jeseni pred prezimitvijo in spomladi po prezimitvi. V nasprotju pa sta slednji akumulirali signifikantno večjo količino dušika v organski snovi ter imeli ožje C:N razmerje kot ozimna ogrščica in mnogocvetna ljuljka. V primerjavi s kontrolo, mnogocvetno ljuljko in ozimno ogrščico, so metuljnice povečale pridelek zrnja koruze, pridelek sušine celotne rastline koruze, vsebnost skupnega dušika v zrnju in v celotni rastlini koruze, medtem ko je bil vpliv mnogocvetne ljuljke v enem izmed poskusov glede na kontrolo celo izrazito negativen.
Ključne besede: koruza, mineralni dušik v tleh, prezimni dosevki, pridelek, skupen dušik
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 2271; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (8,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici