SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LUŠČENJE STROKOVNEGA IZRAZJA Z UPOŠTEVANJEM KOLOKACIJ IZ BESEDIL S PODROČJA INFORMATIKE
Primož Gmeiner, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana metoda luščenja strokovnega izrazja z upoštevanjem kolokacij iz besedil s področja informatike, natančneje na temo elektronske uprave. Teoretični del naloge je splet različnih področij znanosti, ki so ključna za razumevanje osnovnih dejstev, ki zadevajo luščenje izrazja. Empirični del pa posreduje pristop, kako se je luščenja izrazja treba lotiti v praksi. Ključni vidiki raziskave si sledijo v predvidenem pravilnem vrstnem redu. Uporabljena je bila hibridna metoda, ki vključuje določene skladenjske vzorce in statistične izračune. Metoda je bila večstopenjsko opredeljena in podrobno opisana. Raziskava obsega luščenje izrazja, vnos podatkov, statistično obravnavo, korpusno obravnavo in izdelavo glosarja. Raziskava je terjala veliko ročne obdelave podatkov, precej pa sem si pomagal še z računalniško podprtimi programi. Nastali glosar vsebuje abecedni seznam dvobesednih kolokacij s slovenskimi ustreznicami in razlagami. Predstavlja osnovni sestav dvobesednih enot in možnost nadaljnjega raziskovanja, saj lahko obstoječim kolokacijam razširimo njihov trenutni n-gram, s tem pa povečamo glosar z večbesednimi enotami, predhodno izluščenimi iz besedil.
Ključne besede: terminološke kolokacije (sopojavljanke), luščenje strokovnega izrazja z upoštevanjem kolokacij (sopojavljank), hibridna metoda, skladenjski vzorci, korpusna analiza, glosar (razlagalni slovar), elektronska uprava
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 1696; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (914,91 KB)

2.
ANALIZA POGOSTOSTI SLOVENSKIH PREVODOV VIZAŽISTIČNIH IZRAZOV
Vanesa Škornik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z izvorno angleškim strokovnim vizažističnim izrazjem, ki s spleta prehaja v besedišče slovenskega jezika. Na podlagi tujejezičnega gradiva, vzetega iz spletnih dnevnikov in tiskanih knjižnih virov, smo pripravili preprost glosar s popisom izrazja, pojasnili v angleškem jeziku in predlogi prenosov izrazja v slovenski jezik. Iz inventarja smo izločili neologizme in jih na kratko predstavili, iz preostalega izrazja pa smo po merilih, ki smo jih določili za diplomsko delo, izbrali besedje za analizo pogostosti. Na prevodnih predlogah izrazov, za katere je bilo več možnih ustreznic, smo analizo izvedli na dva načina: (1) z običajno metodologijo primerjanja števila pojavitev ustreznic v izbranih zbirkah besedil (korpusih Gigafida in Nova beseda) in na svetovnem spletu (s pomočjo brskalnika Google) ter (2) z izgradnjo lastnega ad hoc korpusa (z uporabo orodja WebBootCaT). Pri analizi smo ugotovili, da je strokovno izrazje s področja ličenja še precej neustaljeno, da je le redko popolnoma domače in da prihaja do prehodov izrazja iz strokovne zvrsti v žargonsko in pogovorno. Izkazalo se je tudi, da se v knjižnih virih v slovenskem jeziku pojavljajo opisni prevodi, izrazje je mestoma že zastarelo. Po drugi strani pa uporabniki spleta težijo h kratkim, ekonomičnim izrazom, ki so pogosto citatni ali pa transmorfemizirani. Zaradi nepredvidenih težav pri izgradnji ad hoc korpusa v slovenskem jeziku ustreznic s to metodo ni bilo mogoče presojati.
Ključne besede: strokovno izrazje, kozmetika, ličenje, ličila, korpusna analiza, analiza pogostosti in pojavnosti, ad hoc korpusi, WebBootCaT
Objavljeno: 17.04.2015; Ogledov: 570; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

3.
Raba člena v nemških ustnih besedilih britanskih študentov
Doroteja Štrucl, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na napake pri rabi člena v nemških ustnih besedilih britanskih študentov. Cilj je bil raziskati, zakaj se napake pojavljajo in jih s pomočjo izbranih teorij razložiti. V teoretičnem delu je najprej predstavljena raba člena in sklanjatev samostalnika v nemškem jeziku in v primerjavi s tem še v angleškem jeziku, saj je materni jezik oseb, ki so sodelovale pri pogovorih, angleščina. Pri tej temi je še v podpoglavju predstavljena hierarhija sklonov, saj je pri raziskavi bila zelo pomembna. V naslednjem poglavju so predstavljene univerzalne in tipološke preference. Pri tem je potrebno omeniti tipe jezikov, saj lahko vplivajo na to, da delamo napake. V sledečem poglavju je opisana tako imenovana teorija naravnosti (»Natürlichkeitsteorie«), s katero lahko razložimo napake pri rabi člena, saj temelji na naravnosti jezika. Teorija se ukvarja z značilnostmi besed,ali so slovnično označene ali ne. Tiste, ki so slovnično označene, veljajo za težke, torej nenaravne. Takšne besede lahko povzročajo napake, saj se jih moramo dobro naučiti. Naslednje poglavje se nanaša na teorijo naravnosti in opisuje (na bazi Eckmanove razločevalne hipoteze) možnost transfera iz L1 (materni jezik) v L2 (tuji jezik). V tem poglavju so nato predstavljene na podlagi te hipoteze še domnevane smeri transfera. Zadnje poglavje v teoretičnem delu še predstavlja napake, ki so nastale pod pogoji transfera ali interference, in jezikovne spodrsljaje, saj sem pri raziskavi našla tudi dva jezikovna spodrsljaja, ki ju lahko obravnavamo pri temi te diplomske naloge. Transfer je torej vpliv npr. maternega jezika na tuji jezik ali v nekaterih primerih tudi obratno in to povzroča napake. V tem poglavju sta na kratko opisana tudi dva testa, ki sta bila opravljena na finskih in grških učencih nemščine. V empiričnem delu je najprej predstavljen korpus, imenovan BeMaTaC, kot jezikovno gradivo za raziskavo in udeleženci, ki so v parih opisovali in risali pot na karti. V korpusu je zbrano besedilo v audio in pisni obliki. Ker je to govorjeni jezik, je možno najti več napak na temo rabe člena kot pa pri pisani obliki jezika, zato sem se odločila za ta korpus. Predstavljene so tudi slike kart, ki so jih udeleženci uporabljali. V naslednjem poglavju je opisana metoda zbiranja empiričnih podatkov, torej napak. Napake so zbrane v tabelarični obliki v programu Excel, s katerim sem sestavila tudi diagrame. Sledijo cilji raziskave in raziskovalna vprašanja. Cilji raziskave so ugotoviti, ali učenci tujega jezika dajejo kateri paradigmi sklanjanja prednost ali ne. Napake v rabi člena je treba identificirati in razporediti ter jih, v skladu z raziskovalnimi vprašanji, analizirati. Raziskovalna vprašanja so: Ali lahko določene napake pripišemo univerzalnim in tipološkim preferencam? Ali na količino napak vpliva čas bivanja v Nemčiji? Ali so napake sistemske ali bolj kot spodrsljaji? Katerim paradigmam sklanjanja dajejo učenci tujega jezika prednost? V naslednjem poglavju so predstavljene hipoteze, ki sem si jih zastavila pred in tekom raziskave in nato še kriteriji, po katerih so razvrščene napake. Naslednje poglavje prikazuje ugotovljene paradigme sklanjanja, katerim so dajali prednost. Odločali so se večinoma za tip ­[e]n sklanjanja, ki je najlažji. V sledečem poglavju so opisani še rezultati posameznih 6 udeležencev. Primeri iz korpusa so podani za lažjo predstavo in za vsakega udeleženca posebej, zraven pa so zapisane ugotovitve. Sledi še kratka statistična analiza napak in potrditev ali zavrnitev postavljenih hipotez. V zadnjem poglavju je opisan še tako imenovan saški rodilnik (»Sächsische Genitiv«) kot možnost za nadaljnjo raziskavo, saj pri tem angleščina, ki je materni jezik udeležencev, vpliva na tovrstne napake.
Ključne besede: jezik, člen, sklanjanje, korpusna analiza, napake, transfer, spol, sklon, jezikovni spodrsljaj.
Objavljeno: 16.10.2018; Ogledov: 67; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (848,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici