| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
NOVOTVORJENKE NA SPLETU
Valerija Recko, 2010, diplomsko delo

Opis: V jeziku se srečujemo z novimi besedami. Med njimi so tudi takšne, ki so na novo tvorjene. Osredotočili smo se na splet. Največ novotvorjenk smo našli na blogih. Časovna omejitev je bila 1. januar 2009. Novotvorjenke so bile predmet našega raziskovanja v diplomskem delu. Izločili smo tiste, ki so obravnavane v Novejši slovenski leksiki v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri. Novotvorjenke smo analizirali z različnih vidikov: besedotvornega, besednodružinskega, frekvenčnega in besedilnega. Vse smo preverili v besedilnih korpusih FidaPLUS in Nova beseda. V slovarskem delu diplomskega dela smo vsako novotvorjenko besedotvorno analizirali, zapisali njen pomen, dodali kontekst in število pojavitev v korpusih.
Ključne besede: novotvorjenka, blog, besedilni korpus, splet, besedotvorje, besedna družina.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 1647; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
PRIMERJAVA RAZLIČNIH ALGORITMOV ZA DOLOČANJE KOLOKACIJ MED BESEDAMI
Dejan Brodnjak, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Kolokacije so besedne zveze, ki se v besedilih pojavljajo pogosteje kot bi se po naključju. V diplomskem delu bomo spoznali njihov pomen in uporabo pri procesiranju besedil v slovenskem jeziku. Pogledali si bomo tudi korpus jos1M, ki ga bomo uporabljali kot vhod v algoritme za določanje kolokacij. Implementirali bomo dva algoritma za določanje kolokacij (frekvenčni in razpršeni). Z morfološkim filtriranjem bomo izrazili kolokacije. Na koncu bomo algoritma primerjali.
Ključne besede: procesiranje naravnega jezika, kolokacije, jos1M korpus
Objavljeno: 30.09.2011; Ogledov: 1141; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
Govorjena slovenščina na spletu
Darinka Verdonik, 2010, poljudni članek

Ključne besede: govorjena slovenščina, splet, korpus GOS
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 774; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Pomen elektronskih prevajalskih orodij na primeru slovensko-nemškega glosarja s področja računalništva
Andrej Nemec, 2012, diplomsko delo

Opis: Prevajanje je zelo kompleksen proces, v katerem mora prevajalec poznati številna področja in biti pripravljen se vedno na novo učiti. Pri svojem delu skorajda ne more več brez uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki je v njegovo stroko vnesla številne možnosti za hitrejše in učinkovitejše, a obenem nič manj kakovostno delo. Obenem ga je naglica razvoja postavila pred nova dejstva in izzive, da med vsemi možnostmi, ki jih ima na voljo, izbere tiste najbolj primerne. Za prevajalca je pomembno, da kritično presodi in ovrednoti, kaj mu katero od orodij ponuja in kdaj naj katero uporabi. Nenazadnje mora zadostiti pričakovanjem ciljne publike in normam ciljne kulture. Ni vseeno, ali prevaja besedilo s področja medicine ali vremensko napoved. Tudi orodja mu pri tem nudijo različno podporo. Orodja, ki so mu na voljo, so pomnilniki prevodov, terminološki slovarji, tezavri, elektronski slovarji, korpusi, sistemi statističnega strojnega prevajanja in glosarji. V diplomskem delu so podrobneje obravnavana zadnja tri orodja. V nalogi je predstavljena zanimiva primerjava spletnih prevajalnikov Google Translate in Microsoft Bing, predstavljen pa je tudi glosar računalniškega strokovnega izrazoslovja v obliki programa v programskem jeziku Visual Basic, ki sem ga sam programiral. Čeprav se zdi, da so zlasti spletni prevajalniki ena od najbolj perspektivnih tehnologij, ki je dosegla zavidljivo raven zanesljivosti in natančnosti, pa je tudi na podlagi opravljene analize in primerjave razvidno, da jim vseeno še veliko manjka, da bodo ustrezno kakovosten pripomoček v prevajalskem procesu.
Ključne besede: elektronska prevajalska orodja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, prevajanje, korpus, sistemi statističnega strojnega prevajanja, Google Translate, Microsoft Bing, spletni prevajalnik, glosar, računalniški program
Objavljeno: 03.10.2012; Ogledov: 1853; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

6.
Slovenska baza BNSI broadcast news za razpoznavanje tekočega govora
Andrej Žgank, Darinka Verdonik, Zdravko Kačič, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku bomo predstavili nov slovenski jezikovni vir, bazo BNSI Broadcast News, ki vsebuje posnetke televizijskih dnevnoinformativnih oddaj. Vir je namenjen razvoju razpoznavalnikov tekočega govora z velikim slovarjem besed za neomejeno domeno. Sestavljajo ga govorna baza z ročno tvorjenimi transkripcijami v obsegu 36 ur in tekstovni korpus, ki vsebuje I I niio besed. Govorna baza je namenjena učenju akustičnih modelov, tekstovni korpus pa bo uporabljen za izdelavo jezikovnih modelov. Novi jezikovni vir je plod sodelovanja med Univerzo v Mariboru, FERI in IZ'FV Slovenija. V članku bomo najprej predstavili postopek zajemanja gradiva in karakteristike baze. Opisali bomo potek ročnega zapisovanja govornega korpusa. Sledila bo podrobna analiza govornega in tekstovnega dela baze, ki je namenjena predstavitvi vseh lastnosti jezikovnega vira, ki vplivajo na razvoj razpoznavalnikov govora.
Ključne besede: slovenski jezikovni vir, avtomatsko razpoznavanje tekočega govora, govorni korpus, besedilni korpus, Broadcast news
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 439; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Vloga učitelja pri razvijanju tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti za poslovne sestanke v angleškem jeziku: primer simulacije poslovnih sestankov
Mateja Dostal, 2015, doktorska disertacija

Opis: Namen raziskave je bil prispevati k izboljšanju učinkovitosti poučevanja poslovnega angleškega jezika na visokošolski stopnji izobraževanja z učinkovitim razvijanjem tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti s simulacijami poslovnega sestanka v angleškem jeziku za nadaljnje avtonomno in vseživljenjsko učenje tujih jezikov in lažje vključevanje v mednarodno poslovno okolje. Korpusna analiza simulacij poslovnih sestankov študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je pokazala, kako se razvijajo nabor, struktura in nadzor nad jezikovnimi, sociolingvističnimi in pragmatičnimi prvinami tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti ob prisotnosti in odsotnosti učitelja in ugotovila, da je vloga učitelja ključna predvsem pri razvijanju sociolingvističnih in pragmatičnih prvin. Primerjava korpusa simulacij poslovnih sestankov študentov in korpusa poslovnih sestankov poslovnežev je poleg podobnosti in razlik v pojavnicah, različnicah, sopojavnicah, pozitivnih in negativnih ključnih besedah pokazala, da se korpusa razlikujeta predvsem po sociolingvističnih in pragmatičnih prvinah, kar skupaj s kvalitativno analizo pričevanj učiteljev in študentov omogoča vpogled v specifiko in vlogo učitelja pri razvijanja in ozaveščanju celostnega razvoja tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti, da bodo ta spoznanja lahko postala del širše izobraževalne in poslovne skupnosti in posledično omogočila boljšo učinkovitost.
Ključne besede: poučevanje poslovne angleščine, tujejezikovna sporazumevalna zmožnost, simulacija poslovnega sestanka, študija primera, izkustveno učenje, govorni korpus
Objavljeno: 25.11.2015; Ogledov: 1400; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (12,34 MB)

8.
Analiza narečnega diskurza (s poudarkom na govoru Rakitovca v slovenski Istri)
Tina Rožac, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava narečni diskurz z vidika konverzacijske analize in tako prinaša nova spoznanja na področje raziskovanja narečij ter širi obzorja znanstvene obravnave istrskega narečja in govora Rakitovca. Avtorica na podlagi dosedanjih teoretičnih spoznanj o govorjenem jeziku, diskurzu in konverzacijski analizi gradi analizo na terenu zbranih in transkribiranih besedil, ki jih besedilnovrstno umešča v naslednje kategorije: pripovedne besedilne vrste (pripovedi, anekdote, poročila, eksempli), opazke s komentarjem, mnenja, obrekovanja in klepeti. Zastavljena besedilnovrstna tipologija se v analizi potrjuje in je – z morebitno vključitvijo razlage kot besedilne vrste – značilna za narečni diskurz. Ob tem je pomembno poudariti, da izbrana besedila pripadajo eni od besedilnih vrst, medtem ko se v spontanem pogovoru poleg čistih oblik pojavljajo tudi neopredeljene oz. mešane besedilne vrste. Metodološko podlago analize predstavlja kvantitativni korpusni pristop, za potrebe katerega je bil zgrajen korpus Nardis-Ra. Pri zapisovanju besedil je prevladal ortografski zapis, ker je analiza tovrstnih besedil vezana na korpus in digitalni zapis, ki zahtevata poenostavitve. Potrjuje se, da GOS, ki je ponudil izhodiščno orientacijo za prevlado ortografskega zapisa, zaenkrat nima ustreznih oznak za zapis narečnih besedil; pomanjkljivost zlasti pri zapisu narečnih besedil je neupoštevanje naglasa in polglasniško izgovorjenih vokalov. Kljub vsemu je izbrani zapis korak bliže ortografskemu, ker so potrebe korpusa usmerjale k poenostavitvam, ki so privedle do kombinacije ortografskega in fonetičnega zapisa. Zapis se približuje GOS-u v težnji, da se v nadaljevanju vzporedno z raziskavami oblikujejo primerljivi korpusi narečnih pogovorov. Kvantitativni korpusni pristop v pričujoči disertaciji predstavlja izhodišče kvalitativne jezikoslovne obravnave izbranih pragmatičnih značilnosti analiziranega diskurza (izjav, menjavanja vlog in diskurznih označevalcev) v odvisnosti od obravnavanih besedilnih vrst. Avtorica posebno pozornost nameni orisu diskurznih označevalcev, njihovih vrst in vlog ter distribucije v različnih besedilnih vrstah. Z analizo se potrjuje hipoteza, da se v narečnem diskurzu pojavljajo različne besedilne vrste, v katerih se koherenca gradi po načelih govorjenega jezika, vendar se gradnja koherence v odvisnosti od besedilne vrste odraža predvsem v rabi diskurznih označevalcih, oblik izjav in menjavanju vlog.
Ključne besede: istrsko narečje, govorjeni jezik, narečni diskurz, konverzacijska analiza, korpus narečnih besedil, besedilne vrste v spontanem pogovoru, diskurzni označevalci
Objavljeno: 25.02.2016; Ogledov: 1062; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (12,07 MB)

9.
MOČ JEZIKA SKOZI STILNO ZAZNAMOVANO IZRAZJE - KLETVICE IN PSOVKE V IZBRANEM SLOVARSKEM GRADIVU
Petra Markuš, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo ponuja vpogled v tisti del jezika, ki je dobil oznako nespodoben. Tega predstavljajo kletvice in psovke, ki so ne le del narodne kulturne dediščine, pač pa tudi del vsakdana. Pojavljajo se v medčloveški komunikaciji, glasbi, filmih in literaturi, in to ne le v vlogi mašil. Prav zato jih je treba podrobneje preučiti, saj mora narod poznati svoj jezik v celoti. Naloga jezika je namreč povezovanje naroda in vzbujanje narodne zavesti. Teoretični del diplomskega dela se osredinja na opredelitev terminov kletvica in psovka, ugotavljanje funkcij tovrstnega besedišča in predstavitve slovarjev, v katerih so zajete kletvice in psovke, predstavljene v diplomskem delu. Ti slovarji so naslednji: Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika (1894–1895), Slovar slovenskega jezika Jože Glonarja (1936), Slovenski pravopis (1950), Slovenski pravopis (1962), Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994; spletna izdaja 2014) in Slovenski pravopis (2001; spletna izdaja 2014). Namen empiričnega dela diplomskega dela je sistematično prikazati zbrane kletvice in psovke, ki so razporejene v preglednice glede na njihovo sestavo oziroma strukturo. V empiričnem delu je s pomočjo komparativne metode izvedena primerjava kletvic in psovk med slovarji. Pri razčlenjevanju zbranega besedja je uporabljena metoda analize in pri povzemanju metoda sinteze. Na temo kletvic in psovk je bilo v slovenskem jeziku opravljenih malo raziskav, kar je bila spodbuda za nastanek tega diplomskega dela.
Ključne besede: kletvice, psovke, slovar, besedilni korpus, evfemizem
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 620; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
ANGLICIZMI IN GERMANIZMI V SLOVENSKI IZDAJI POLJUDNOZNANSTVENE REVIJE SCIENCE ILLUSTRATED
Anja Kokot, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati germanizme in anglicizme v šestih slovenskih izdajah poljudnoznanstvene revije Science Illustrated iz leta 2014. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri se je na področju poljudne znanosti prevzeto besedišče iz angleščine in nemščine ohranilo skozi čas. Prav tako so nas zanimali slovenski ekvivalentni izrazi germanizmov oziroma anglicizmov ter etimološki izvor besed. S pomočjo korpusa Gigafida smo želeli ugotoviti, kako pogosto se germanizmi in anglicizmi pojavljajo v stvarnih besedilih iz arhiva korpusa. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se dotaknili pojma prevajanje, zgodovine prevajanja in najpomembnejših konceptov prevajalskih teorij, ki so bistveni pri prevajanju strokovnih besedil, kamor sodijo poljudnoznanstvena besedila. Prav tako smo se dotaknili stikov slovenščine z nemščino in angleščino skozi čas. Empirični del diplomske naloge je sestavljen iz analize germanizmov in anglicizmov iz omenjene revije. Ugotovili smo, da za večino anglicizmov in germanizmov v reviji ne obstaja slovenski ekvivalent, saj so v večini primerov v člankih že uporabljeni slovenski izrazi, kadar ti obstajajo. Kadar pa slovenska ustreznica ne obstaja, je uporabljen prevzeti izraz s podano razlago v slovenščini. Ugotovili smo tudi, da se izrazi najdeni v stvarnih besedilih iz arhiva korpusa Gigafida, pojavljajo bolj pogosto, če so del slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: Science Illustrated, prevzete besede, germanizmi, anglicizmi, poljudna znanost, korpus Gigafida
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 481; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici