| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Komercialna kurkuma kot inhibitor korozijskih procesov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Eva Patik, 2023, diplomsko delo

Opis: Korozija predstavlja enega izmed pomembnih globalnih problemov. Z uporabo korozijskih inhibitorjev lahko upočasnimo raztapljanje kovinskih materialov v agresivnih medijih, in sicer so najbolj zaželeni zeleni inhibitorji, saj nimajo negativnih vplivov na okolje. Glavna komponenta kurkume je kurkumin, ki zaradi antioksidativnih lastnosti sodi med potencialne zelene inhibitorje korozijskih procesov. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali kurkuma zagotavlja učinkovito protikorozijsko zaščito v 3,5-odstotni raztopini NaCl in kako je ta odvisna od koncentracije dodanega inhibitorja (komercialne kurkume). Zaščitne prevleke so bile narejene s potopitvijo vzorca aluminijaste pločevine v etanolno ali metanolno raztopino oktadekanojske kisline z dodatkom komercialne kurkume v različnih koncentracijah. V ta namen smo uporabili klasično potenciodinamsko metodo. Na osnovi klasičnih korozijskih parametrov (gostota korozijskega toka in polarizacijska upornost) smo izračunali korozijsko hitrost in inhibicijsko učinkovitost. Za določitev morfologije zaščitnega sloja je bil uporabljen elektronski mikroskop SEM, na osnovi omočitvenega kota pa smo določili, ali je ta samosestavljiva plast hidrofilna ali hidrofobna. Z ATR-FTIR-spektroskopijo smo analizirali sestavo zaščitne prevleke, kar pomeni prisotnost funkcionalnih skupin v nastalem sloju na površini kovinskega vzorca. Prav tako smo s to metodo analizirali tudi samo raztopino, v katero so bili kovinski vzorci potopljeni. Meritve kontaktnega kota dokazujejo, da imajo tako pripravljene samosestavljive prevleke hidrofobne lastnosti, katerih vrednosti inhibicijske učinkovitosti presegajo vrednost 80 %.
Ključne besede: korozija, aluminij, zeleni korozijski inhibitor, kurkuma, potenciodinamska metoda
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 209; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

2.
Korozija kovinskih implantatov v umetni slini s simulacijo dodatka želodčne kisline : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Tajda Flis, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali korozijsko hitrost titanove zlitine TI90Al6V4 in nerjavnega jekla AISI 316L, ki se najpogosteje uporabljata kot implantata v dentalni medicini. Vzorca smo proučevali v čisti umetni slini, ki je služila kot osnovna raztopina. Čisti umetni slini smo nato dodajali še klorovodikovo kislino, ki v želodcu ohranja kisel pH, a lahko hkrati povzroča težave, t.i. zgago. Klorovodikovo kislino smo dodajali, da smo dobili pH vrednosti, ki so segale od pH = 2, ki je najnižja pH vrednost želodčne kisline pa vse do pH vrednosti ustnega plaka. Proučevali smo tudi kako na korozijo vplivata vodikov peroksid in mlečna kislina, ki pa se v telesu tvorita kot produkt, ki ga v primeru vnetja v ustni votlini tvorijo mikroorganizmi. Uporabili smo vodikov peroksid različnih koncentracij in mu dodajali mlečno kislino. Vzorce smo termostatirali pri 37°C in jih potopili v raztopine za 24, 48, 72 in 96 ur kjer so se pasivirali. Uporabljena metoda za določanje rezultatov je bila gravimetrična metoda. Na podlagi rezultatov, ki smo jih dobili z gravimetrično metodo smo izračunali korozijske hitrosti. Rezultati so pokazali, da je titanova zlitina korozijsko odpornejša v umetni slini ob dodatku klorovodikove kisline do pH = 2, medtem ko je v ostalih medijih korozijsko odpornejše nerjavno jeklo. Izračunane korozijske hitrosti so še vedno relativno majhne, zato smo potrdili, da sta tako titanova zlitina kot nerjavno jeklo primerna za uporabo kot dentalna implantata.
Ključne besede: korozija, titanova zlitina, nerjavno jeklo, umetna slina, pasivni film, gravimetrična metoda
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 218; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (7,41 MB)

3.
Čiščenje in zaščita TIG zvarov iz avstenitnega nerjavnega jekla : magistrsko delo
Jure Verboten, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali čiščenje in zaščito avstenitnih nerjavnih jekel. O nerjavnih jeklih govorimo, ko njihova sestava vsebuje minimalno 10,5 % kroma. Pri TIG varjenju jekel v zvar vnašamo toplotne energije, zato se zgornja zaščitna plast poškoduje in oksidira - toplotno obarva. Ta plast je porozna in ne zaščiti osnovne kovine pred korozijo, zato jo je potrebno mehansko in/ali kemično odstraniti. Izbira postopka čiščenja je odvisna od zahtev naročnika, proizvodnje oz. od željene kvalitete končne površine. Pripravili smo dve različni obliki testnih zvarjencev. Test A je zvarjen soležno z neprevarjenim korenom, test B pa je zvarjen kotno pod kotom 60 ° iz obeh strani. Teste smo čistili z osmimi različnimi postopki čiščenja, na koncu primerjali hitrost čiščenja in ocenili kvaliteto očiščene površine.
Ključne besede: avstenitno nerjavno jeklo, TIG varjenje, kromov oksid, korozija, pasivacija, čiščenje
Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 514; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (12,16 MB)

4.
Sanacija in površinska zaščita armiranobetonske fasade objekta Hmezad : magistrsko delo
Nuša Mernik, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava sanacijo in površinsko zaščito armiranobetonske fasade skladiščnega objekta Hmezad v Žalcu. Prvi del je posvečen armiranemu betonu ter vzrokih za njegovo propadanje in pregledu trenutnih slovenskih regulativov s področja sanacije objektov. V drugem delu je opisano stanje armiranobetonske fasade objekta pred sanacijo in površinsko zaščito ter analiza in opis najpogostejših poškodb ter ugotovitev vzrokov za njihov nastanek. Opisan je predviden postopek sanacije in površinske zaščite ter sam potek sanacije in zaščite armiranobetonske fasade, ki je potekala v drugi polovici leta 2019. V zaključku je podana ocena uspešnosti projekta na podlagi ponovnega pregleda objekta aprila leta 2021
Ključne besede: gradbeništvo, vzroki propadanja betona, vzroki propadanja armature, sanacija armiranega betona, korozija betona, korozija armature, poškodbe armiranobetonske fasade, postopek sanacije in zaščite armiranobetonske fasade, ocena uspešnosti sanacije
Objavljeno v DKUM: 17.01.2022; Ogledov: 850; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (10,31 MB)

5.
Med kot inhibitor korozijskih procesov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tina Dšuban, 2021, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela preučujemo inhibitorni vpliv medu kot zelenega inhibitorja na nerjavnem jeklu v kislem korozivnem mediju. Izbrali smo tri vrste medu, in sicer: kostanjev, cvetlični in akacijev med. Ker nas je zanimalo kako vplivajo različne koncentracije inhibitorjev na stopnjo zaščite, smo spreminjali njihove koncentracije ob dodatkih v kisli medij. Izbrane koncentracije dodatka inhibitorjev so bile: 1-%, 2-% in 4-% dodatek. Izbrana kisla korozijskega medija sta bila 3,5-% raztopina NaCl in simulirana raztopina kislega dežja s pH 3. Meritve smo izvedli na vzorcih nerjavnega jekla AISI 303, ki smo jih predhodno ustrezno pripravili. V nadaljevanju je bila uporabljena klasična elektrokemijska potenciodinamska metoda, s katero smo pridobili rezultate – karakteristične korozijske parametre za nadaljnjo interpretacijo. Površino vzorcev (morfologijo) smo po izpostavitvi neinhibirani in inhibirani raztopini korozivnega medija analizirali prav tako z mikroskopom. Za potrditev adsorpcije in tvorbo zaščitnega filma pa smo uporabili metodo ATR-FTIR. Najvišja dosežena vrednost za inhibicijsko učinkovitost v simulirani obliki kislega dežja s pH 3 je bila v primeru 4-% dodatka medu, in sicer akacijeva vrsta medu (η = 82 %), sledi kostanjev med (η = 80 %), medtem ko je bila le-ta ob dodatku cvetličnega medu okoli η = 63 %. V primeru 3,5-% raztopine NaCl je bila najvišja inhibicijska učinkovitost dosežena ob 2-% dodatku izbranega medu, in sicer: cvetlični med (η = 61 %), akacijev med (η = 60 %) in kostanjev med (η = 50 %). Višja stopnje inhibicije je bila dosežena v korozivnem mediju kisli dež v primerjavi s 3,5-% raztopino NaCl, kar uvršča izbrane vrste medu med potencialne inhibitorje korozijskih procesov v mediju kisli dež. Za 3,5-% raztopino NaCl bi predlagali izbiro drugega inhibitorja, saj glede na nižjo doseženo vrednost inhibicijske učinkovitosti, ne moremo z gotovostjo trditi, da bi izbran inhibitor dovolj učinkovito zaščitil preučevano jeklo pred korozijskimi procesi.
Ključne besede: korozija, med, inhibitor, nerjavno jeklo, inhibicija korozije, inhibicijska učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 852; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

6.
Ekstrakt šipka kot zeleni inhibitor korozijskih procesov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Ana Goričan, 2021, diplomsko delo

Opis: Baker se med drugim uporablja tudi kot 'gradbeni material' (skulpture, žlebovi), zato je mnogokrat izpostavljen različnim naravnim vplivom, kot je denimo kisli dež. Da bi ga zaščitili in s tem podaljšali njegovo življenjsko dobo, se uporabljajo in razvijajo prevleke, ki predstavljajo bariero med materialom in zunanjim agresivnim medijem ter tako upočasnjujejo ali preprečujejo korozijo oziroma razpadanje. Ker mnoge tovrstne prevleke bremenijo okolje, se ponuja možnost zelenih inhibitorjev. Zaradi vsebnosti polifenolov bi lahko bil to tudi šipkov ekstrakt. Diplomsko delo prikazuje študijo inhibicijskih lastnosti prevlek na bakru, ki so bile produkt potopitvene metode v različne koncentracije (0,5, 1,0, 1,5 in 2,0%) šipkovega ekstrakta v 0,05 M etanolni raztopini stearinske kisline. Za proučevanje korozijske obstojnosti samosestavljivih prevlek na površini bakra je bila izbrana elektrokemijska potenciodinamska metoda s simulirano obliko kislega dežja (pri pH-vrednostih 1, 3 in 5) kot korozijskim medijem. Sledili sta analiza površine delcev, ki se je izvedla na podlagi opazovanja pod svetlobnim mikroskopom, in FTIR-analiza, s katero se je skušalo dokazati prisotnost spojin samosestavljive prevleke. Rezultati so pokazali najboljše inhibicijske lastnosti prevleke, izgrajene s potopitvijo v mešanico 0,05 M raztopine stearinske kisline in 2 % šipkovega olja. V primeru nakisanja kislega dežja na vrednost pH = 5 je takšna prevleka nudila 100% učinkovitost. Inhibicijska učinkovitost se tudi v primeru ostalih prevlek in drugih pH-vrednosti agresivnega medija ni znižala pod 95 %.
Ključne besede: potenciodinamska metoda, šipkov ekstrakt, zeleni inhibitor, korozija, baker
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 777; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

7.
Tanin kot zaviralec korozije na jeklu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Ana Perpar, 2021, diplomsko delo

Opis: Za zaščito jekel v industriji se vse bolj uveljavljajo zeleni inhibitorji korozije. V diplomski nalogi je v ta namen uporabljena galna kislina (spada med hidrolizirane tanine), da se ugotovi njena inhibicijska učinkovitost. To je bilo doseženo z diferencialno gravimetrično metodo ob spremembi mase pred izpostavitvijo korozijskim medijem in po njej ter z izračunom inhibicije in korozijske hitrosti. Delo je potekalo z vzorci iz nerjavnega jekla (številka: 1.4301), ki jih je bilo potrebno predhodno zbrusiti in očistiti. Za kisli medij so bile izbrane različne koncentracije HCl (0,1 M; 0,15 M; 0,25 M; 0,3 M in 0,5 M), kot inhibitor pa se je uporabila 0,5-, 0,75- in 1-% galna kislina pri izpostavitvenih časih: 4, 8 in 24 ur. Tej metodi je sledila površinska analiza vzorcev s pregledom morfologije površin vzorcev pod svetlobnim mikroskopom in ATR-FTIR (infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo na oslabljeni totalni odboj). Rezultati so pokazali, da je inhibicijska učinkovitost galne kisline največja v 0,25 M HCl, saj pri nižjih koncentracijah ni prišlo do korozije oziroma je bila le-ta minimalna, pri višjih pa je bila inhibicija zanemarljiva, v nekaterih primerih je prišlo celo do negativnih vrednosti inhibicijske učinkovitosti, kar nakazuje na proces aktivacije. Pri izpostavljenosti 0,25 M HCl za 24 ur, je pri 0,5-% galni kislini dosežena več kot 60 % inhibicijska učinkovitost, med tem ko le-ta pri 1-% galni kislini znaša skoraj 87 %. Na podlagi tega se zaključi, da se galna kislina lahko uporabi, v razredčeni raztopini klorovodikove kisline in podobnih kislih medijih, kot uspešen zeleni inhibitor korozije na jeklu.
Ključne besede: galna kislina, korozija jekla, klorovodikova kislina, inhibicija
Objavljeno v DKUM: 22.07.2021; Ogledov: 1090; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

8.
Predelava in odstranjevanje radioaktivnih odpadkov : magistrsko delo
Jakov Ivanović, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je pojasnjen pojem radioaktivnosti, radioaktivnih odpadkov in njegova razvrstitev ter viri nastanka. Zaradi številnih lastnosti je potrebno radioaktivne odpadke najprej obdelati na primeren način ter jih na koncu na varen način odložiti. V delu so pojasnjene tehnologije obdelave, ki vključujejo predhodno obdelavo, obdelavo, kondicioniranje in imobilizacijo. Metode odstranjevanja so prikazane glede na razvrstitev radioaktivnih odpadkov. Ob koncu je pojasnjena problematika korozije pri odlaganju radioaktivnih odpadkov v globokih geoloških tvorbah. Prikazani so rezultati raziskave korozije za 3 konkurenčne materiale, ki se uporabljajo za proizvodnjo vsebnikov radioaktivnih odpadkov za globoko geološko odlaganje. Predstavljena je tudi izbira materialov vsebnikov za RAO za prihodnje skupno odlagališče ter primerjana hrvaška in slovenska izbira načinov odstranjevanja odpadkov iz NEK.
Ključne besede: radioaktivni odpadki, predelava, odstranjevanje, korozija
Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 891; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

9.
Razvoj in analiza frit za emajliranje aluminijevih zlitin : doktorska disertacija
Mitja Bukovec, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska raziskava je temeljila na razvoju frit za emajliranje aluminijevih zlitin, saj je uporaba zlitin zaradi njihove nizke cene, nizke gostote in odlične trdnosti vedno večja. Tako se aluminijeve zlitine uporabljajo v različnih panogah, vendar je njihova uporaba omejena zaradi njihove visoke kemijske aktivnosti in potencialno slabe korozijske odpornosti v kislih, alkalnih in kloridnih raztopinah. Študija je zajemala raziskave različnih surovin ter oksidne sestave frit. Da smo dobili homogen granulat, smo za posamezno frito določili optimalne pogoje časa in temperaturo taljenja. S talilnim mikroskopom smo opazovali površino in določili štiri talilne točke: sintranja, zmehčanja, polkrogle in stekanja. Razteznostni koeficient frite smo določili z dilatometrom, ter ga primerjali z razteznostnim koeficientom posamezne aluminijeve zlitine. Pred emajliranjem smo vzorce zlitin očistili in nekatere tudi zbrusili, da bi ugotovili vpliv predhodne obdelave zlitine na vezavo emajla. Pripravljenih je bilo več frit, med katerimi je bilo sedem frit, s katerimi smo emajlirali tri vrste aluminijevih zlitin in sicer AA2024, AA6082 in AA7075. Za posamezno frito smo določili optimalne pogoje časa in temperaturo žganja. Korozijska odpornost emajliranih vzorcev je bila preizkušena v 5-odstotni raztopini NaCl pri sobni temperaturi z uporabo meritev elektrokemijske impedančne spektroskopije in meritev krivulj ciklične polarizacije. Korozijska odpornost emajliranih vzorcev se je v primerjavi z neemajliranimi aluminijevimi zlitinami povečala. Sestava, površinska in globinska homogenost dveh najučinkovitejših emajliranih vzorcev sta bila potrjena z uporabo FE-SEM posnetkov, jedkanja z ionskim izvorom klastrov argona in z kvantitativno analizo z uporabo rentgenske fotoelektronske spektroskopije. Dodatno je bila za opis 3D sestave frit uporabljena tehnika masne spektrometrije sekundarnih ionov z detektorjem na čas preleta in jedkanjem z uporabo ionskega izvora O2+. Globino nastalega kraterja pri globinskem profiliranju smo analizirali z uporabo 3D profilometra.
Ključne besede: frita, emajl, aluminijeva zlitina, korozija, elektrokemija, XPS, ToF-SIMS, 3D profilometrija
Objavljeno v DKUM: 12.04.2021; Ogledov: 1187; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (12,90 MB)

10.
Eksperimentalna analiza superhidrofobnega betona : diplomsko delo
Alen Jazbec, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo zajema eksperimentalno analizo superhidrofobnega betona. Superhidrofobni materiali imajo kontaktne kote, večje od 150°, njihove površine so samočistilne, so korozijsko odporni in imajo visoko odpornost proti zmrzovanju. Kontaktne kote smo izmerili s pomočjo kapljične tenziometrije ob uporabi računalniških algoritmov. Upogibno in tlačno trdnost smo izmerili s pomočjo univerzalne testne naprave za preizkušanje materialov Zwick Roell Z010. Morfologijo superhidrofobne površine smo preučili s pomočjo mikroskopa SEM-SEI (Scanning Electron Microscopy – Secondary Electron Imaging). Z namenom ugotoviti trajnost armiranega superhidrofobnega betona, smo izvedli elektrokemijske meritve pospešene korozije s potenciostatom. V komori za zmrzovanje/tajanje smo preskusili odpornost pripravljenega superhidrofobnega betona proti zmrzovanju/tajanju. Uspešno smo pripravili superhidrofobni beton z mikro in nano narebreno površino, ki je imel visoko vodoodbojnost s kontaktnimi koti vse do 157,6°. Zaradi uporabe kemijskih dodatkov so se tlačne in upogibne lastnosti nekoliko zmanjšale, medtem ko se je odpornost površine vzorcev proti zmrzovanju/tajanju bistveno izboljšala. Elektrokemijski testi na armiranem superhidrofobnem betonu nakazujejo bistveno izboljšano korozijsko odpornost. Pripravljeni superhidrofobni betoni z izboljšanimi lastnostmi imajo velik potencial v gradbeni praksi.
Ključne besede: superhidrofobni beton, kontaktni kot, tlačni in upogibni test, odpornost proti zmrzovanju/tajanju, korozija
Objavljeno v DKUM: 05.03.2021; Ogledov: 1017; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (4,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici