Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: : COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je svet pahnila v stanje globalne epidemije. Države širom sveta so urejale epidemiološke ukrepe, kot so nošenje mask, umivanje rok in podobno. Ob tem pa je bila mestoma zanemarjena pozornost na ogrožene skupine ljudi in kako takšni ukrepi vplivajo na njih. Ljudje z Downovim sindromom so zaradi prirojenih anomalij v ogroženi skupini. Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv pandemije COVID-19 na osebe z Downovim sindromom.Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo, da so ljudje z Downovim sindromom veliko bolj ogroženi za težji potek bolezni. Ugotavljamo tudi, da ni veliko literature na tem področju, vsaj slovenske ne. Področje je še neraziskano. Tuja literatura pa poroča o postavljanju enostavnih navodil za populacijo z Downovim sindromom, ki bi jim lahko sledili in tudi na ta način delovali preventivno.
Ključne besede: koronavirus, SARS-CoV-2, osebe s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 1166; Prenosov: 88
Celotno besedilo (599,35 KB)

Opis: Decembra leta 2019 se je v Vuhanu na Kitajskem pojavil prvi primer dotlej še neznanega virusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 [SARS-CoV-2]. Zaradi njegove hitre širitve je bila Svetovna zdravstvena organizacija v začetku leta 2020 primorana razglasiti pandemijo, kar je pripomoglo k nastanku novih družbenih razmer, ki so se jim morali prilagoditi vsi posamezniki, hkrati pa so spremembe vplivale tudi na modifikacijo delovanja skupin organizirane kriminalitete. Ta se je po krajšem omejevanju delovanja večine svojih aktivnosti kmalu tako prilagodila, da je lahko skoraj nemoteno delovala. Da bi odkrili različne modifikacije in hkrati nove načine delovanja skupin organizirane kriminalitete med pandemijo virusa SARS-CoV-2, je bilo izvedeno strukturirano in obsežno iskanje ter pregled literature in drugih virov. Ustvarjena je bila podatkovna baza, na podlagi katere so bile opravljene osnovne analize, ki so omogočile vpogled v delovanje skupin organizirane kriminalitete v času pandemije virusa SARS-CoV-2. Ugotavljamo, da se je organizirana kriminaliteta v času pandemije osredotočila predvsem na zagotavljanje pomoči prebivalcem v obliki brezplačne dostave hrane ter higienskih paketov, s čimer je pridobila dolgoročno podporo lokalne skupnosti. Povečal se je tudi obseg kibernetske kriminalitete, ki je usmerjena zlasti v otroke in starejšo populacijo. V ozadju pa še vedno potekajo nezakonite dejavnosti (npr. trgovina z ljudmi), pri katerih je mogoče zaznati spremembe v poteh in metodah delovanja. Prav tako so se povišale cene storitev in produktov, ki jih zagotavljajo skupine organizirane kriminalitete, saj sta bila njihovo dobavljanje in proizvodnja veliko bolj rizična. Zaslediti je bilo tudi nove aktivnosti, npr. prodajo ponarejenih testov in cepiva proti virusu SARS-CoV-2. Opozarjamo pa, da bo dejanski vpliv skupin organizirane kriminalitete v času virusa SARS-CoV-2 viden šele po koncu pandemije.
Ključne besede: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta, SARS-CoV-2, pandemija, koronavirus, modifikacija, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 1237; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Uvod: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki se je pri nas in po svetu razširila ter povzročila globalno pandemijo, katera predstavlja tveganje za vso prebivalstvo, vključno z nosečnicami. Naš namen je bil raziskati zdravstveno obravnavo nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v prvem valu pandemije COVID-19 pri nas in po svetu. Metodologija: Zaključno delo temelji na deskriptivni metodi dela. Izveden je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, ScienceDirect, Wiley Online Library in SAGE Journals, glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Pri tem smo upoštevali smernice in prikazali potek iskanja virov s PRISMA diagramom. Rezultate smo predstavili opisno. Rezultati: V analizo in pregled smo vključili 26 člankov. Ugotovili smo, da so nosečnice v času pandemije COVID-19 bile zaskrbljene in prestrašene, saj niso vedele, kako lahko okužba SARS-CoV-2 vpliva nanje, na njihove še nerojene otroke, na zdravstveno obravnavo v primarnem zdravstvenem varstvu, na njihovo vsakdanje in psihično življenje, glede na spreminjanje ukrepov in nasvetov. Avtorji poudarjajo upoštevanje preventivnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe z COVID-19 . Razprava in sklep: Pregled literature na temo nosečnost v času pandemije COVID-19 prikazuje strah, stres in anksioznost ter preusmeritev nekaterih nosečniških pregledov na telemedicino. Na žalost tudi nosečnice in novorojenčki okužbi SARS-CoV-2 niso mogli ubežati. Vertikalen prenos okužbe je sicer že bil potrjen, vendar je možnost dokaza še vedno negotova in zahteva nadaljnje študije. Okužba s COVID-19 zaradi njene novosti še vedno predstavlja ogromen vprašaj, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Ključne besede: SARS-CoV-2, koronavirus, nosečnost, primarna zdravstvena raven
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 1757; Prenosov: 370
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Konec leta 2019 se je v Wuhanu, mestu na Kitajskem, razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne posledice, tako na posameznikih, med katerimi se je pojavil strah in smrtne žrtve, kot tudi na podjetjih v Sloveniji in po svetu. Zadan je bil velik udarec določenim dejavnostim, kot so turizem, gostinstvo, ne prehrambna trgovina, avtomobilska industrija in podobno. Pandemija koronavirusa pa za seboj ni prinesla le negativnih posledic, temveč je v nekaterih podjetjih pozitivno vplivala na poslovanje. Podjetja, ki so v času pandemije doživela pozitivne posledice, sodijo v dejavnosti prehrambne trgovine, zraven le teh pa se je porast prihodkov pokazal tudi v trgovinah s spletno prodajo, podjetjih za raznos paketov, v podjetjih, usmerjenih v farmacijo, ter drugih. Nekatera podjetja so v času pandemije na trgu zaznala priložnost za preusmeritev dejavnosti. Mnoga izmed njih so pričela s šivanjem mask. Vsekakor lahko poročamo o velikih spremembah v poslovnem okolju podjetij. Poslovno okolje je prostor, ki vključuje notranje in zunanje dejavnike. V delu diplomskega projekta smo se osredotočali predvsem na zunanje okolje, ki se je zaradi pandemije hitro spreminjalo in managerjem podjetij prekrižalo številne načrte v poslovanju. Iz vlad so prihajali novi zakoni in priporočila, ki so prizadeli podjetja in povzročili preudarnejše razmišljanje ljudi. Zaradi tega je prišlo do manjše potrošnje pri ne nujnih rečeh. Za lažje razumevanje vpliva poslovnega okolja na podjetja smo se v samem delu osredotočili na podjetja v dejavnostih turizma, gostinstva in prehrambne trgovine, kjer smo ob preučevanju dejavnikov PEST analize zaznali številne spremembe na področju političnih, ekonomskih, socio-kulturnih in tehnoloških dejavnikov. Večina teh dejavnikov je na podjetje vplivala negativno in mnogim podjetjem, predvsem podjetjem v ogroženih dejavnostih kot sta turizem in gostinstvo, prekrižala načrte za nadaljnje poslovanje.
Ključne besede: pandemija, koronavirus SARS-CoV-2, poslovno okolje podjetja, PEST analiza, dejavnost turizma, gostinstva in prehrambne trgovine.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 2228; Prenosov: 567
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Leto 2020 bo v svetovnem merilu prav gotovo zaznamovala epidemija novega koronavirusa SARS-CoV-2. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. 1. razglasila globalno nevarnost za javno zdravje in dva meseca kasneje še pandemijo. Novi koronavirus SARS-CoV-2 je prizadel celoten svet. Slovenija se je s koronavirusom soočila že ob koncu februarja, ko se je virus pojavil v sosednji Italiji. V nalogi smo raziskovali krizo (izredno stanje), sledili kriznim razmeram epidemije novega koronavirusa SARS-CoV-2 in preučevali uspešnost izvajanja ukrepov s strani akterjev, ki so bili v prvi vrsti odgovorni pri reševanju epidemije. Ugotovili smo, da se je država na krizne razmere epidemije z vidika kriznega upravljanja in zagotavljanja varnosti prebivalstva odzvala pravočasno. Kljub hitremu spreminjanju navodil glede ukrepov in preventivne zaščite, kar je povzročilo nekoliko negotovosti, so se intervjuvanci redno sestajali, predstavljali prejeta navodila in se pogovarjali o nadaljnjih ukrepih. Bili so v rednih stikih z ostalimi pristojnimi institucijami, ki so sodelovale pri zajezitvi virusa. Prav tako so imeli pripravljene krizne načrte, ki pa so jih prilagajali glede na situacijo. Univerzitetni klinični center Ljubljana je imel večje zaloge zaščitne opreme v primerjavi s Civilno zaščito Logatec in Domom starejših občanov Ljubljana Vič, ki sta imela zaloge le za nekaj dni. Pritiske s strani medijev je bilo v večji meri mogoče občutiti v institucijah, ki so bile dejansko v stiku z okuženimi bolniki. To sta bila Univerzitetni klinični center Ljubljana in Dom starejših občanov Ljubljana Vič. Kljub temu, da večina institucij ni imela oblikovanih posebnih delovnih skupin, ki bi vodile postopke v zvezi s preprečevanjem epidemije in sprejemanjem ukrepov, pa ocenjujejo odziv svoje institucije na krizne razmere kot dober.
Ključne besede: diplomske naloge, krizno upravljanje, kriza, epidemija, varnost, SARS-CoV-2, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1395; Prenosov: 355
Celotno besedilo (1,14 MB)