| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nalezljive bolezni pandemija koronavirusne bolezni COVID-19 v Sloveniji; Primer: vpliv ukrepov na ljudi ob epidemiji COVID-19
Nadja Gojak, 2023, magistrsko delo

Opis: Nalezljive bolezni predstavljajo velik medicinski problem od kar pomnimo. Pred več kot desetimi leti je veljalo prepričanje, da nalezljivih bolezni ni več. Medicinska znanost je zelo hitro napredovala, vendar vseeno ne dovolj hitro, da bi vse nalezljive bolezni izkoreninila. Decembra leta 2019 so v Wuhanu na Kitajskem zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic ter respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom, katerega so poimenovali SARS- CoV-2. Bolezen, ki jo povzroča COVID- 19.Pandemija nove koronavirusne bolezni se je v Slovenijo prvič uradno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. 11. 3. 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo COVIDA-19. Direktor organizacije je države pozval, naj okrepijo prizadevanja za zajezitev širjenja virusa in pripravijo svoje zdravstvene zmogljivosti. Epidemija v Sloveniji je bila razglašena 12. 3. 2020 in takrat so se začeli tudi ukrepi, ki so zaznamovali državo. Z epidemijo covida-19 so se življenja ljudi korenito spremenila. Slovenija je tako kot mnogo drugih ostalih držav sprejela omejitvene ukrepe, da bi preprečila širjenje koronavirusa. Namen magistrske naloge je bilo opisati novo nalezljivo bolezen covid-19 ter preučiti vplive ukrepov na ljudi ob epidemiji covida-19 v Sloveniji (katere ukrepe so ljudje najbolj/najmanj upoštevali).
Ključne besede: koronavirus, covid-19, pandemija, epidemija, Sars-CoV-2, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 01.08.2023; Ogledov: 509; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

2.
Vpliv pandemije COVID-19 na osebe z downovim sindromom
Đurđina Račetović, 2021, diplomsko delo

Opis: : COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je svet pahnila v stanje globalne epidemije. Države širom sveta so urejale epidemiološke ukrepe, kot so nošenje mask, umivanje rok in podobno. Ob tem pa je bila mestoma zanemarjena pozornost na ogrožene skupine ljudi in kako takšni ukrepi vplivajo na njih. Ljudje z Downovim sindromom so zaradi prirojenih anomalij v ogroženi skupini. Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv pandemije COVID-19 na osebe z Downovim sindromom.Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo, da so ljudje z Downovim sindromom veliko bolj ogroženi za težji potek bolezni. Ugotavljamo tudi, da ni veliko literature na tem področju, vsaj slovenske ne. Področje je še neraziskano. Tuja literatura pa poroča o postavljanju enostavnih navodil za populacijo z Downovim sindromom, ki bi jim lahko sledili in tudi na ta način delovali preventivno.
Ključne besede: koronavirus, SARS-CoV-2, osebe s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 1035; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (599,35 KB)

3.
Vpliv stresa na medicinske sestre pri obravnavi pacientov s Sars-CoV-2 okužbo
Daniela Herbaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Stres pri medicinskih sestrah, ki opravljajo delo na oddelkih s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti, je čedalje pogostejša tema pogovora, vendar še vedno ne dovolj poudarjena in raziskana. Metode: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo, ki izhaja iz filozofije pozitivizma. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med zdravstvene delavce na Covid oddelkih. Vključili smo 30 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, podatke smo analizirali in grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirancem delo s Covid pozitivnimi pacienti občasno povzroča dodaten stres in nelagodje, saj v osebni varovalni opremi dnevno preživijo 5 ur ali več. Med opravljanjem dela na Covid oddelku jih je 87 % doživelo stresen dogodek, ki je bil največkrat oživljanje in nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja. 63 % anketirancev pri sebi opaža negativne znake stresa, ki jih v večini poskušajo odpraviti z rekreacijo v naravi in pogovorom z družino. Razprava in sklep: Medicinske sestre na Covid oddelkih nedvomno doživljajo stres, ki negativno vpliva na njihovo počutje. Stres ob delu s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti bi lahko zmanjšali z razbremenitvijo zaposlenih, s povečanim kadrom in strokovno psihološko pomočjo zaposlenim.
Ključne besede: stres, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 25.10.2021; Ogledov: 1250; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
Vpliv virusa SARS-CoV-2 na delovanje skupin organizirane kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tamara Baltić, 2021, diplomsko delo

Opis: Decembra leta 2019 se je v Vuhanu na Kitajskem pojavil prvi primer dotlej še neznanega virusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 [SARS-CoV-2]. Zaradi njegove hitre širitve je bila Svetovna zdravstvena organizacija v začetku leta 2020 primorana razglasiti pandemijo, kar je pripomoglo k nastanku novih družbenih razmer, ki so se jim morali prilagoditi vsi posamezniki, hkrati pa so spremembe vplivale tudi na modifikacijo delovanja skupin organizirane kriminalitete. Ta se je po krajšem omejevanju delovanja večine svojih aktivnosti kmalu tako prilagodila, da je lahko skoraj nemoteno delovala. Da bi odkrili različne modifikacije in hkrati nove načine delovanja skupin organizirane kriminalitete med pandemijo virusa SARS-CoV-2, je bilo izvedeno strukturirano in obsežno iskanje ter pregled literature in drugih virov. Ustvarjena je bila podatkovna baza, na podlagi katere so bile opravljene osnovne analize, ki so omogočile vpogled v delovanje skupin organizirane kriminalitete v času pandemije virusa SARS-CoV-2. Ugotavljamo, da se je organizirana kriminaliteta v času pandemije osredotočila predvsem na zagotavljanje pomoči prebivalcem v obliki brezplačne dostave hrane ter higienskih paketov, s čimer je pridobila dolgoročno podporo lokalne skupnosti. Povečal se je tudi obseg kibernetske kriminalitete, ki je usmerjena zlasti v otroke in starejšo populacijo. V ozadju pa še vedno potekajo nezakonite dejavnosti (npr. trgovina z ljudmi), pri katerih je mogoče zaznati spremembe v poteh in metodah delovanja. Prav tako so se povišale cene storitev in produktov, ki jih zagotavljajo skupine organizirane kriminalitete, saj sta bila njihovo dobavljanje in proizvodnja veliko bolj rizična. Zaslediti je bilo tudi nove aktivnosti, npr. prodajo ponarejenih testov in cepiva proti virusu SARS-CoV-2. Opozarjamo pa, da bo dejanski vpliv skupin organizirane kriminalitete v času virusa SARS-CoV-2 viden šele po koncu pandemije.
Ključne besede: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta, SARS-CoV-2, pandemija, koronavirus, modifikacija, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 1100; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
Duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19
Elmir Uzeinović, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije ter za seboj pušča posledice na duševnem zdravju splošne populacije. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšno je duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19. Metodologija: Izvedli smo sistematičen pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature s področja vpliva koronavirusa na duševno zdravje splošne populacije. Iskano literaturo smo pridobili v podatkovnih bazah PubMed in CINAHL s pomočjo zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Z upoštevanjem smernic smo prikazali potek iskanja literature s PRISMA diagramom ter rezultate predstavili opisno. Rezultati: V analizo smo vključili 16 člankov. Ugotavljamo poslabšanje duševnega zdravja splošne populacije v času pandemije COVID-19 ter porast duševnih motenj posameznikov po celem svetu. Ženske, mlajša populacija, študenti in tisti z visoko izobrazbo se soočajo z višjo stopnjo negativnih posledic na duševno zdravje v času pandemije. Avtorji poudarjajo negativen vpliv medijev ter povišano porabo psihoaktivnih substanc, kot tudi povišano stopnjo samomorilnosti pri moškem spolu. Diskusija in zaključek: Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo visoko prisotnost duševnih motenj pri splošni populaciji, kot so depresija, generalizirana anksiozna motnja in posttravmatska stresna motnja, ter različne oblike psihološkega stresa. Raziskavo na področju duševnega zdravja med splošno populacijo bi bilo smiselno izvesti v slovenskem okolju, saj je področje neraziskano. Potrebno bi bilo usmeriti več pozornosti na promocijo duševnega zdravja, ugotavljanje vzrokov, ki imajo negativen vpliv na duševno zdravje, ter na smernice za njihovo odpravo.
Ključne besede: koronavirus, SARS-CoV-2, mentalno zdravje, prebivalstvo
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 1993; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (590,29 KB)

6.
Zdravstvena obravnava nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v času COVID-19 epidemije
Anja Golob, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki se je pri nas in po svetu razširila ter povzročila globalno pandemijo, katera predstavlja tveganje za vso prebivalstvo, vključno z nosečnicami. Naš namen je bil raziskati zdravstveno obravnavo nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v prvem valu pandemije COVID-19 pri nas in po svetu. Metodologija: Zaključno delo temelji na deskriptivni metodi dela. Izveden je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, ScienceDirect, Wiley Online Library in SAGE Journals, glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Pri tem smo upoštevali smernice in prikazali potek iskanja virov s PRISMA diagramom. Rezultate smo predstavili opisno. Rezultati: V analizo in pregled smo vključili 26 člankov. Ugotovili smo, da so nosečnice v času pandemije COVID-19 bile zaskrbljene in prestrašene, saj niso vedele, kako lahko okužba SARS-CoV-2 vpliva nanje, na njihove še nerojene otroke, na zdravstveno obravnavo v primarnem zdravstvenem varstvu, na njihovo vsakdanje in psihično življenje, glede na spreminjanje ukrepov in nasvetov. Avtorji poudarjajo upoštevanje preventivnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe z COVID-19 . Razprava in sklep: Pregled literature na temo nosečnost v času pandemije COVID-19 prikazuje strah, stres in anksioznost ter preusmeritev nekaterih nosečniških pregledov na telemedicino. Na žalost tudi nosečnice in novorojenčki okužbi SARS-CoV-2 niso mogli ubežati. Vertikalen prenos okužbe je sicer že bil potrjen, vendar je možnost dokaza še vedno negotova in zahteva nadaljnje študije. Okužba s COVID-19 zaradi njene novosti še vedno predstavlja ogromen vprašaj, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Ključne besede: SARS-CoV-2, koronavirus, nosečnost, primarna zdravstvena raven
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 1585; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
Delo slovenske policije v času epidemije koronavirusa SARS-Cov-2 : magistrsko delo
Dejan Pavlović, 2020, magistrsko delo

Opis: Varnost je zelo pomembna dobrina, ki jo moramo varovati. Poznamo različne institucije, ki varujejo našo varnost, kot so policija, vojska in zasebno-varnostne službe. Do sedaj smo bili vajeni, da našo varnost ogrožajo storilci kaznivih dejanj, naravne nesreče in druge grožnje, ki so nam znane. Problem pa nastopi, ko se pojavi nova oblika grožnje, ki nam je bila do sedaj neznana. To se je zgodilo pozimi 2019 na Kitajskem v mestu Vuhan. Pojavil se je novi koronavirus z imenom SARS-CoV-2. Virus se zelo hitro širi kapljično ali z dotikom površin, na katerih se SARS-CoV-2 nahaja. Povzroči bolezen z imenom COVID-19. Simptomi te bolezni so zelo podobni gripi. Ti simptomi so visoka temperatura, kašelj, kihanje in v težjih oblikah tudi težje dihanje. Najbolj ogrožena je starejša populacija ljudi, ki imajo kronična obolenja. Novi koronavirus je našo varnost ogrozil v takšni meri, da je Vlada Republike Slovenije razglasila epidemijo. V magistrskem delu smo skušali opisati delo slovenske policije v času epidemije SARS-CoV-2. To smo storili tako, da smo izvedli anketo na Postaji letališke policije Brnik, Policijski postaji Kranjska Gora in na policijskih postajah za izravnalne ukrepe Kranj, Koper, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica in Murska Sobota. Na podlagi odgovorov smo ugotovili, da je bil za policiste v času epidemije največji izziv, da ostanejo zdravi in da okužbe ne prenesejo naprej na nekoga drugega. Kljub upoštevanju varnostnih ukrepov pri opravljanju svojega dela so se policisti počutili bolj ogroženo kot sicer. V sklopu magistrskega dela smo izvedli tudi anketo, prek katere smo preverjali zadovoljstvo Slovencev in Slovenk v času epidemije SARS-CoV-2. Ugotovitve ankete so pokazale, da je večina Slovencev in Slovenk zadovoljnih in da podpirajo policijo pri opravljanju svojega dela. Policisti so kljub novi in neznani grožnji opravljali svoje delo v času epidemije SARS-CoV-2 uspešno in učinkovito.
Ključne besede: magistrska dela, policijsko delo, epidemija, koronavirus, SARS-CoV-2
Objavljeno v DKUM: 29.11.2020; Ogledov: 1543; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

8.
Vpliv pandemije sars-cov-2 na spremembo poslovnega okolja podjetij
Špela Zemljič, 2020, diplomsko delo

Opis: Konec leta 2019 se je v Wuhanu, mestu na Kitajskem, razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne posledice, tako na posameznikih, med katerimi se je pojavil strah in smrtne žrtve, kot tudi na podjetjih v Sloveniji in po svetu. Zadan je bil velik udarec določenim dejavnostim, kot so turizem, gostinstvo, ne prehrambna trgovina, avtomobilska industrija in podobno. Pandemija koronavirusa pa za seboj ni prinesla le negativnih posledic, temveč je v nekaterih podjetjih pozitivno vplivala na poslovanje. Podjetja, ki so v času pandemije doživela pozitivne posledice, sodijo v dejavnosti prehrambne trgovine, zraven le teh pa se je porast prihodkov pokazal tudi v trgovinah s spletno prodajo, podjetjih za raznos paketov, v podjetjih, usmerjenih v farmacijo, ter drugih. Nekatera podjetja so v času pandemije na trgu zaznala priložnost za preusmeritev dejavnosti. Mnoga izmed njih so pričela s šivanjem mask. Vsekakor lahko poročamo o velikih spremembah v poslovnem okolju podjetij. Poslovno okolje je prostor, ki vključuje notranje in zunanje dejavnike. V delu diplomskega projekta smo se osredotočali predvsem na zunanje okolje, ki se je zaradi pandemije hitro spreminjalo in managerjem podjetij prekrižalo številne načrte v poslovanju. Iz vlad so prihajali novi zakoni in priporočila, ki so prizadeli podjetja in povzročili preudarnejše razmišljanje ljudi. Zaradi tega je prišlo do manjše potrošnje pri ne nujnih rečeh. Za lažje razumevanje vpliva poslovnega okolja na podjetja smo se v samem delu osredotočili na podjetja v dejavnostih turizma, gostinstva in prehrambne trgovine, kjer smo ob preučevanju dejavnikov PEST analize zaznali številne spremembe na področju političnih, ekonomskih, socio-kulturnih in tehnoloških dejavnikov. Večina teh dejavnikov je na podjetje vplivala negativno in mnogim podjetjem, predvsem podjetjem v ogroženih dejavnostih kot sta turizem in gostinstvo, prekrižala načrte za nadaljnje poslovanje.
Ključne besede: pandemija, koronavirus SARS-CoV-2, poslovno okolje podjetja, PEST analiza, dejavnost turizma, gostinstva in prehrambne trgovine.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 2126; Prenosov: 552
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
Vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino
Tara Gantar, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je mednarodna trgovina, ki jo opredeljujemo kot izmenjavo blaga, storitev, kapitala in ljudi med državami sveta, vedno bolj prisotna v naših vsakdanjih življenjih. Posamezniki, podjetja in države se za mednarodno trgovanje odločajo iz različnih razlogov, predvsem pa vsi od nje pričakujejo določene koristi. V teoretičnem delu smo proučili pojem mednarodne trgovine, njen nastanek in razvoj skozi zgodovino ter do danes, različne prednosti in slabosti, njen pomen v sodobnem svetu ter dejavnike udeležencev za nastopanje v mednarodnih poslih. V empiričnem delu smo po opredelitvi pandemije covida-19 z metodo analiziranja raziskali njen vpliv na mednarodno trgovino in različne omejitve, ki so posledično nastale na svetovnem trgu. Raziskali smo vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino z blagom in storitvami, tako da smo primerjali gibanje pred pandemijo covida-19 in med njo ter z grafom prikazali gibanje mednarodne trgovine ter 2 možna scenarija za njeno okrevanje v prihodnosti. V nadaljevanju smo proučili odzive mednarodnih organizacij, pri čemer smo se osredotočili na Svetovno trgovinsko organizacijo in Svetovno banko, in odzive držav za ohranjanje odprte in stabilne mednarodne trgovine. Prikazali smo, kako se spopadajo s tako imenovano koronakrizo in kakšne gospodarsko- ter trgovinskopolitične ukrepe sprejemajo za omejevanje posledic pandemije covida-19 na mednarodno trgovino.
Ključne besede: mednarodna trgovina, mednarodna trgovina z blagom, mednarodna trgovina s storitvami, pandemija covida-19, koronakriza, koronavirus SARS-CoV-2
Objavljeno v DKUM: 22.10.2020; Ogledov: 1674; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (718,92 KB)

10.
Krizno upravljanje in vloga izvajalcev nalog zaščite in reševanja v času epidemije novega koronavirusa SARS-CoV-2 v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Miha Lapanje, 2020, diplomsko delo

Opis: Leto 2020 bo v svetovnem merilu prav gotovo zaznamovala epidemija novega koronavirusa SARS-CoV-2. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. 1. razglasila globalno nevarnost za javno zdravje in dva meseca kasneje še pandemijo. Novi koronavirus SARS-CoV-2 je prizadel celoten svet. Slovenija se je s koronavirusom soočila že ob koncu februarja, ko se je virus pojavil v sosednji Italiji. V nalogi smo raziskovali krizo (izredno stanje), sledili kriznim razmeram epidemije novega koronavirusa SARS-CoV-2 in preučevali uspešnost izvajanja ukrepov s strani akterjev, ki so bili v prvi vrsti odgovorni pri reševanju epidemije. Ugotovili smo, da se je država na krizne razmere epidemije z vidika kriznega upravljanja in zagotavljanja varnosti prebivalstva odzvala pravočasno. Kljub hitremu spreminjanju navodil glede ukrepov in preventivne zaščite, kar je povzročilo nekoliko negotovosti, so se intervjuvanci redno sestajali, predstavljali prejeta navodila in se pogovarjali o nadaljnjih ukrepih. Bili so v rednih stikih z ostalimi pristojnimi institucijami, ki so sodelovale pri zajezitvi virusa. Prav tako so imeli pripravljene krizne načrte, ki pa so jih prilagajali glede na situacijo. Univerzitetni klinični center Ljubljana je imel večje zaloge zaščitne opreme v primerjavi s Civilno zaščito Logatec in Domom starejših občanov Ljubljana Vič, ki sta imela zaloge le za nekaj dni. Pritiske s strani medijev je bilo v večji meri mogoče občutiti v institucijah, ki so bile dejansko v stiku z okuženimi bolniki. To sta bila Univerzitetni klinični center Ljubljana in Dom starejših občanov Ljubljana Vič. Kljub temu, da večina institucij ni imela oblikovanih posebnih delovnih skupin, ki bi vodile postopke v zvezi s preprečevanjem epidemije in sprejemanjem ukrepov, pa ocenjujejo odziv svoje institucije na krizne razmere kot dober.
Ključne besede: diplomske naloge, krizno upravljanje, kriza, epidemija, varnost, SARS-CoV-2, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1290; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.72 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici