| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv pandemije COVID-19 na osebe z downovim sindromom
Đurđina Račetović, 2021, diplomsko delo

Opis: : COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je svet pahnila v stanje globalne epidemije. Države širom sveta so urejale epidemiološke ukrepe, kot so nošenje mask, umivanje rok in podobno. Ob tem pa je bila mestoma zanemarjena pozornost na ogrožene skupine ljudi in kako takšni ukrepi vplivajo na njih. Ljudje z Downovim sindromom so zaradi prirojenih anomalij v ogroženi skupini. Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv pandemije COVID-19 na osebe z Downovim sindromom.Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo, da so ljudje z Downovim sindromom veliko bolj ogroženi za težji potek bolezni. Ugotavljamo tudi, da ni veliko literature na tem področju, vsaj slovenske ne. Področje je še neraziskano. Tuja literatura pa poroča o postavljanju enostavnih navodil za populacijo z Downovim sindromom, ki bi jim lahko sledili in tudi na ta način delovali preventivno.
Ključne besede: koronavirus, SARS-CoV-2, osebe s posebnimi potrebami
Objavljeno: 22.11.2021; Ogledov: 60; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (599,35 KB)

2.
Množični nadzor družbe v času pandemije koronavirusa
Iva Težak, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh vsebinskih sklopov, ki obravnavajo nadzor družbe v današnjem času. Najprej je v prvem delu obravnavan nadzor sodobne družbe na splošno; predstavljena je zgodovina nadzora, tehnologije, s katerimi se nadzor sodobne družbe izvaja, ter zasebnost, ki je tesno pogojena s temo diplomske naloge. V drugem delu je prikazan in obrazložen novi koronavirus, ki je v letu 2020 postal pomemben del našega vsakdana in je temeljni del te diplomske naloge. V drugem delu je prav tako predstavljena statistika potrjenih okužb in smrti, ki jih je virus povzročil v Sloveniji. Tretji del obsega nadzor družbe v času pandemije in kakšno vlogo so oziroma imajo v času, v katerem smo, politika, zdravstvena stroka in mediji. Diplomsko delo skuša torej sistematično prikazati, kako smo kot družba nadzorovani in kako se je to množično nadzorstvo družbe s pandemijo koronavirusa še povečalo.
Ključne besede: družbeni nadzor, zasebnost, pandemija, koronavirus, covid-19, preventivni ukrepi, omejitve, kritično vrednotenje, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 43; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
Vpliv koronavirusa sars-cov-2 na management človeških virov
Vitja Bohanec, 2021, diplomsko delo

Opis: Svet se je v bližnji preteklosti spopadel z razmerami na katere nihče ni bil pripravljen. Prilagoditve so bile potrebne na vseh področjih življenja, izjemen udarec pa so doživela vsa svetovna gospodarstva ter podjetja, ki igrajo vlogo v teh gospodarstvih. Zaradi močnega vpliva razmer na podjetja smo v delu diplomskega projekta ugotavljali, kako so se podjetja morala prilagoditi in kakšen učinek je imel management človeških virov pri prilagajanju podjetji. Naredili smo podrobno analizo razmer, ki so se pojavile, bolezni ter s pomočjo študije primerov še učinek na podjetja ter management človeških virov. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da podjetja niso bila pripravljena na hitre spremembe ter, da se je vloga in način delovanja managementa človeških virov spremenil.
Ključne besede: management človeških virov, koronavirus, COVID-19, kriza
Objavljeno: 05.11.2021; Ogledov: 119; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (834,66 KB)

4.
Vpliv stresa na medicinske sestre pri obravnavi pacientov s Sars-CoV-2 okužbo
Daniela Herbaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Stres pri medicinskih sestrah, ki opravljajo delo na oddelkih s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti, je čedalje pogostejša tema pogovora, vendar še vedno ne dovolj poudarjena in raziskana. Metode: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo, ki izhaja iz filozofije pozitivizma. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med zdravstvene delavce na Covid oddelkih. Vključili smo 30 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, podatke smo analizirali in grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirancem delo s Covid pozitivnimi pacienti občasno povzroča dodaten stres in nelagodje, saj v osebni varovalni opremi dnevno preživijo 5 ur ali več. Med opravljanjem dela na Covid oddelku jih je 87 % doživelo stresen dogodek, ki je bil največkrat oživljanje in nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja. 63 % anketirancev pri sebi opaža negativne znake stresa, ki jih v večini poskušajo odpraviti z rekreacijo v naravi in pogovorom z družino. Razprava in sklep: Medicinske sestre na Covid oddelkih nedvomno doživljajo stres, ki negativno vpliva na njihovo počutje. Stres ob delu s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti bi lahko zmanjšali z razbremenitvijo zaposlenih, s povečanim kadrom in strokovno psihološko pomočjo zaposlenim.
Ključne besede: stres, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, koronavirus
Objavljeno: 25.10.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
Kakšen vpliv ima univerzalni temeljni dohodek na gospodarstvo, potrošnjo in na delovno motivacijo prebivalstva?
Maja Žnuderl, 2021, magistrsko delo

Opis: Mikavna se zdi ideja o brezpogojnem mesečnem dohodku, ki bi zagotavljal nek temelj za preživetje, to je univerzalni temeljni dohodek. Vendar se z vsako inovativno zamislijo in predvsem z vsako korenito spremembo v kakršen koli sistem, pa naj bo ta ideja še tako dobra, pojavijo dvomi o uspešnosti uvedbe in nasprotniki te ideje. Kakšen vpliv bi imel brezpogojno zagotovljen mesečni dohodek na delovno motivacijo prejemnikov in od kod bi se črpala denarna sredstva za financiranje takšnega transferja? In kakšni sta podpora in ozaveščenost Slovencev o univerzalnem temeljnem dohodku? To so bila izhodiščna vprašanja naše raziskave, ki smo jih podrobno raziskali. V vsaki krizi se iščejo revolucionarne ideje, katere bi nas lažje popeljale iz hudih časov, takrat so ljudje nezadovoljni in hrepenijo po spremembah. S pojavom novega koronavirusa, virusa dihalnih obolenj, ki se je v zelo kratkem času razširil po vsem svetu in razvil v pandemijo, zaradi katerega so se ustavila tudi največja gospodarstva in so na preizkušnji marsikateri zdravstveni sistemi, so se razprave o uvedbi UTD ponovno pojavile. Kljub temu da prve razprave o UTD izvirajo že iz 16. stoletja, se je ozaveščenost o UTD v zadnjih letih izboljšala, ponovno pa je zacvetela ideja o uvedbi UTD. Zaradi dogajanj v gospodarstvu, ki so posledica pandemije, so nas zanimali tudi učinki vseh ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom omilitve posledic vpliva novega koronavirusa na gospodarstvo in zdravstvo, in učinki teh ukrepov na zasebno potrošnjo. V Sloveniji so v okviru teh ukrepov uvedli mesečni temeljni dohodek, pri katerem vidimo podobnosti z univerzalnim temeljnim dohodkom, kljub temu da je pogojen in ga prejemajo le nekateri upravičenci, v primeru da sami izpolnijo in oddajo vloge za prejemanje mesečnega temeljnega dohodka. V okviru naše raziskave smo od upravičencev do mesečnega temeljnega dohodka želeli izvedeti, kaj jim je pomenilo prejemanje tega dohodka. Zanimalo nas je tudi, ali je imel mesečni temeljni dohodek vpliv na njihovo mesečno premoženje in odnos do dela, kako je vplival na njihovo zasebno potrošnjo in ali so zaradi prejemanja tega dohodka bolj podvrženi k zagovarjanju uvedbe UTD. Po drugi strani nas je zanimala uspešnost različnih pilotnih projektov o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, ki so se skozi čas izvajali po vsem svetu, predvsem, v kakšni obliki oziroma višini se je izvedba UTD do sedaj izkazala za najbolj uspešno in kje. Seveda ima največji učinek na uspešnost oziroma neuspešnost in na vse argumente nasprotnikov višina uvedenega UTD. Zagovorniki so mnenja, da bi bil UTD v višini, ki bi zagotavljala vsaj osnovno preživetje, najuspešnejši. Vendar se zavedajo vseh ovir in so v večini mnenja, da se uvedba izvede postopno, prvotno v nižjem znesku. Iz naše raziskave smo od anketirancev izvedeli, kakšna višina UTD se jim zdi najprimernejša, za kaj bi ta znesek, če bi ga prejemali vsak mesec, v večini porabili in kako bi se spremenil njihov odnos do dela in izobraževanja.
Ključne besede: Univerzalni temeljni dohodek, mesečni temeljni dohodek, zasebna potrošnja, delovna motivacija, kakovost življenja, koronavirus
Objavljeno: 21.10.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

6.
Vpliv virusa SARS-CoV-2 na delovanje skupin organizirane kriminalitete
Tamara Baltić, 2021, diplomsko delo

Opis: Decembra leta 2019 se je v Vuhanu na Kitajskem pojavil prvi primer dotlej še neznanega virusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 [SARS-CoV-2]. Zaradi njegove hitre širitve je bila Svetovna zdravstvena organizacija v začetku leta 2020 primorana razglasiti pandemijo, kar je pripomoglo k nastanku novih družbenih razmer, ki so se jim morali prilagoditi vsi posamezniki, hkrati pa so spremembe vplivale tudi na modifikacijo delovanja skupin organizirane kriminalitete. Ta se je po krajšem omejevanju delovanja večine svojih aktivnosti kmalu tako prilagodila, da je lahko skoraj nemoteno delovala. Da bi odkrili različne modifikacije in hkrati nove načine delovanja skupin organizirane kriminalitete med pandemijo virusa SARS-CoV-2, je bilo izvedeno strukturirano in obsežno iskanje ter pregled literature in drugih virov. Ustvarjena je bila podatkovna baza, na podlagi katere so bile opravljene osnovne analize, ki so omogočile vpogled v delovanje skupin organizirane kriminalitete v času pandemije virusa SARS-CoV-2. Ugotavljamo, da se je organizirana kriminaliteta v času pandemije osredotočila predvsem na zagotavljanje pomoči prebivalcem v obliki brezplačne dostave hrane ter higienskih paketov, s čimer je pridobila dolgoročno podporo lokalne skupnosti. Povečal se je tudi obseg kibernetske kriminalitete, ki je usmerjena zlasti v otroke in starejšo populacijo. V ozadju pa še vedno potekajo nezakonite dejavnosti (npr. trgovina z ljudmi), pri katerih je mogoče zaznati spremembe v poteh in metodah delovanja. Prav tako so se povišale cene storitev in produktov, ki jih zagotavljajo skupine organizirane kriminalitete, saj sta bila njihovo dobavljanje in proizvodnja veliko bolj rizična. Zaslediti je bilo tudi nove aktivnosti, npr. prodajo ponarejenih testov in cepiva proti virusu SARS-CoV-2. Opozarjamo pa, da bo dejanski vpliv skupin organizirane kriminalitete v času virusa SARS-CoV-2 viden šele po koncu pandemije.
Ključne besede: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta, SARS-CoV-2, pandemija, koronavirus, modifikacija, COVID-19
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 94; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
Vpliv pandemije covid-19 na zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju
Neža Žugelj Gašperšič, 2021, diplomsko delo

Opis: V zadnjem letu in pol je življenje spremenila prisotnost koronavirusne bolezni Covid-19. Podjetja so morala v kratkem časovnem obdobju prilagoditi poslovne procese in reorganizirati delo zaposlenih. V diplomskem delu je raziskan vpliv pandemije koronavirusne bolezni Covid-19 na zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju. V diplomskem delu se ugotavlja, ali so spremembe, ki so jih uporabila podjetja, vplivale na zadovoljstvo zaposlenih. V času pandemije je skrb za zadovoljstvo zaposlenih še bolj otežena kot sicer, saj se tudi podjetja spopadajo z nepredvidljivostjo prihodnosti in nestabilnostjo razmer. Raziskava je izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v zasebnem sektorju. Rezultati kažejo, da človeški stik na delovnem mestu vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Možno je opaziti tudi, da so se organizacijske klime v podjetjih spremenile, vendar so zaposleni v večini z delom zadovoljni in za delo motivirani. Raziskava kaže, da nepredvidljivost razmer na zaposlene vpliva negativno in viša raven stresa. Hkrati so zaposleni z ukrepi podjetij za spopadanje s krizo zadovoljni. Možno je bilo opaziti še, da podjetja v večini zaposlenim niso nudila podpore in da niso skrbela za njihovo zadovoljstvo. V veliki meri so zaposleni v zasebnem sektorju kljub pandemiji koronavirusne bolezni Covid-19 z zaposlitvijo zadovoljni, vendar nepredvidljivost prihodnosti, nestabilnost zaposlitve in pomanjkanje človeškega stika na delovnem mestu negativno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju, pandemija koronavirusne bolezni COVID-19, dejavniki zadovoljstva, koronavirus
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 197; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (892,09 KB)

8.
Vpliv epidemije Covid-19 na poslovanje in spletno nakupovanje v Zgornje Savinjski dolini
Urška Goltnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Elektronsko poslovanje je način poslovanja, ki je v tem času trend. S sodobno informacijsko tehnologijo poteka poslovanje v večini podjetij. E- poslovanje zajema vse od nakupovanja prek spleta, prodajo proizvodov in storitev do komunikacije. Največ se pojavlja med podjetji ter podjetji in potrošniki Spletna trgovina je trenutno eden največjih prodajnih kanalov. V času epidemije so se mnogi trgovci poslužili spletne trgovine. Mnogim podjetjem strežniki »pregorevajo«, podaljšujejo se dostavni roki, zmanjkujejo zaloge, saj niso bili pripravljeni na takšno zanimanje. Ampak še vedno je potrebno biti pazljiv, saj so pogosto na vidiku spletne trgovine, ki so lažne, le da bi pridobili osebne podatke naivnih kupcev. Aktualna nalezljiva bolezen, zaradi katere je bila v Sloveniji 13. marca 2020 razglašena epidemija, se imenuje Covid-19. Pri večini obolelih se kaže s povišano temperaturo, kašljem in občutkom pomanjkanja zraka. Čas epidemije je svetu prinesel mnoge gospodarske in druge negativne posledice. Vsak posamezni je dolžan poskrbeti, da s svojim ravnanjem, ne ogroža zdravja drugih, zato je potrebno upoštevanje posebnih ukrepov, katere predlaga vlada RS. Na podlagi izdanih anket in pozneje analiziranih, smo ugotovili, kakšno je dejansko stanje v času epidemije in po petih mesecih v podjetju Otroški kotiček ter pri posameznikih.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, spletno nakupovanje, Covid-19, koronavirus, epidemija
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1005,23 KB)

9.
Pomen digitalizacije v času epidemij na primeru koronavirusa (covid-19)
Petra Gračnar, 2021, magistrsko delo

Opis: Visoke tehnologije, avtomatizacija in digitalizacija so postali del našega vsakdana, od katerega smo vedno bolj odvisni. Težko si je predstavljati kateri koli potrošniški segment brez možnosti nakupa blaga ali storitev na daljavo. Digitalizacija posameznega podjetja pomeni uporabo digitalnih tehnologij za spremembo poslovnega modela in zagotavljanje novih prihodkov in priložnosti za ustvarjanje vrednosti; gre torej za proces prehoda podjetja na digitalno poslovanje. V magistrskem delu se osredotočamo na pomen digitalizacije v času epidemij in sicer v času koronavirusa. Digitalna tehnologija je bistveni element prizadevanja za spopadanje z virusom in podpiranje nove resničnosti in novih načinov dela v teh izrednih časih. Digitalna povezljivost v času virusa ne pomeni več le tradicionalne komunikacije in iskanja informacij; postalo je rešilno sredstvo za uporabo podatkov, uživanje vsebine in vključevanje v digitalne aplikacije posameznikov, vlad in podjetij, da se zagotovi kontinuiteta gospodarskih in družbenih dejavnosti glede na socialno distanciranje in popolno zaklepanje v večini držav sveta. Cilji magistrskega dela so se nanašali na posledice, ki jih je povzročil pojav koronavirusa. Z opravljeno analizo smo ugotovili, da je digitalizacija poslovanja v slovenskih podjetjih v porastu, ter da so se podjetja na epidemijo pravočasno pripravila. Kriza COVID-19 je tako rekoč prisilila podjetja, stranke, zaposlene in oskrbovalne verige v digitalne kanale in nove načine dela.
Ključne besede: digitalizacija, epidemija, koronavirus, pomen digitalizacije, delo od doma.
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 264; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

10.
Duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19
Elmir Uzeinović, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije ter za seboj pušča posledice na duševnem zdravju splošne populacije. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšno je duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19. Metodologija: Izvedli smo sistematičen pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature s področja vpliva koronavirusa na duševno zdravje splošne populacije. Iskano literaturo smo pridobili v podatkovnih bazah PubMed in CINAHL s pomočjo zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Z upoštevanjem smernic smo prikazali potek iskanja literature s PRISMA diagramom ter rezultate predstavili opisno. Rezultati: V analizo smo vključili 16 člankov. Ugotavljamo poslabšanje duševnega zdravja splošne populacije v času pandemije COVID-19 ter porast duševnih motenj posameznikov po celem svetu. Ženske, mlajša populacija, študenti in tisti z visoko izobrazbo se soočajo z višjo stopnjo negativnih posledic na duševno zdravje v času pandemije. Avtorji poudarjajo negativen vpliv medijev ter povišano porabo psihoaktivnih substanc, kot tudi povišano stopnjo samomorilnosti pri moškem spolu. Diskusija in zaključek: Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo visoko prisotnost duševnih motenj pri splošni populaciji, kot so depresija, generalizirana anksiozna motnja in posttravmatska stresna motnja, ter različne oblike psihološkega stresa. Raziskavo na področju duševnega zdravja med splošno populacijo bi bilo smiselno izvesti v slovenskem okolju, saj je področje neraziskano. Potrebno bi bilo usmeriti več pozornosti na promocijo duševnega zdravja, ugotavljanje vzrokov, ki imajo negativen vpliv na duševno zdravje, ter na smernice za njihovo odpravo.
Ključne besede: koronavirus, SARS-CoV-2, mentalno zdravje, prebivalstvo
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 407; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (590,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici