| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAPOVEDNE VREDNOSTI ZAPLETOV MED INTENZIVNIM ZDRAVLJENJEM PO KORONAROGRAFIJAH Z UPORABO LESTVICE EWS – EARLY WARNING SCORE
Metka Mikl, 2015, magistrsko delo

Opis: Early warning score /system – EWS; pri nas poznamo pod imenom zgodnji opozorilni sistem, točkovnik, lestvica. Je najpogosteje opisan sistem, namenjen odkrivanju ogroženih bolnikov in sprožanju odziva zdravstvenega osebja. Je preprost fiziološki točkovni sistem, ki ga lahko izračunamo ob bolnikovi postelji, z uporabo fizioloških spremenljivk (frekvenca dihanja, telesna temperatura, sistolični krvni tlak, frekvenca srca, stanje zavesti, nasičenost hemoglobina s kisikom v periferni arterijski krvi (SpO2)) ter aplikacija kisika. Za merjenje teh spremenljivk ni potrebna zapletena draga oprema in so ponovljive. Pri naši raziskavi smo izhajali EWS lestvice, ki smo jo povzeli iz priročnika z naslovom National Early Warning Score (NEWS) (Royal College of Physicians [RCP], 2012) in z njeno pomočjo poskušali napovedati zaplete po urgentni koronarografiji v treh različnih časovnih intervalih. Raziskovalna metodologija: izvedli smo kvantitativno raziskavo na vzorcu 38 bolnikov. Izhajali smo iz lestvice EWS povzetu po NEWS. Vzorec bolnikov je bil priložnostni z vključitvenim kriterijem urgentno opravljene koronarografije in napotitvijo bolnikov v Kardiološko intenzivno terapijo (KIT). Fiziološke spremenljivke smo zajemali s kliničnim monitorjem Philips. Razen ugotavljanja stopnje zavesti, kjer smo uporabili AVPU lestvico, smo zabeležili tudi aplikacijo kisika. Glede na seštevek vrednosti fizioloških spremenljivk, ter aplikacije kisika, ki je vrednost povečala za 2 točki, smo izračunali EWS in skušali napovedati zaplete. Raziskavo smo razdelili v tri različne časovne intervale merjenja fizioloških spremenljivk in računanja EWS. Prvo meritev smo izvedli ob sprejemu bolnika v Laboratorij za invazivno kardiološko diagnostiko in intervencijsko kardiologijo (LIK), drugo ob sprejemu v Kardiološko intenzivno terapijo (KIT), nato pa po 12 urah od sprejema v KIT. Vrednosti EWS smo primerjali s pojavom zapletov, ki so nastali v LIK, potem od sprejema v KIT in znotraj 12 ur od sprejema in v zadnjem časovnem oknu od 12 ur od sprejema, pa vse do 24 ur od sprejema v KIT. Za statistično obdelavo smo uporabili neparametrične teste in ROC krivuljo ter upoštevali značilnost pri p < 0,05. Rezultati: Na splošno lahko povzamemo, da je v različnih časovnih intervalih zaslediti višje vrednosti mediane EWS pri bolnikih z zapleti, kot v skupini bolnikov brez zapletov. V LIK-u je pri bolnikih z zapleti zaslediti višjo vrednost mediane EWS, in sicer 5,00 (IQR 3,75–9,00), medtem ko je v skupini bolnikov, kjer ni prišlo do zapleta, vrednost mediane EWS statistično nižja 1,00 (IQR 0,00–2,75) (p = 0,001). ROC krivulja glede napovedi zapletov, nam da relativno visoko napovedno vrednost površine pod krivuljo (AUC) 0,85 in interval zaupanja (CI 0,71–0,99). Tudi pri posameznih vrednostih fizioloških spremenljivk v LIK glede na pojavnost zapletov smo zabeležili statistično pomembne razlike in sicer pri frekvenci dihanja glede na pojavnost zapleta (p = 0,002), vrednosti SpO2 glede na zaplet (p = 0,003), aplikaciji kisika (p = 0,004), ter mejno visoka vrednost pri frekvenci pulza glede na pojavnost zapleta (p = 0,050). Pri spremenljivkah telesne temperature, sistoličnem krvnem tlaku in stanju zavesti nismo opazili statistično pomembnih razlik. Ob sprejemu v KIT zabeležimo statistično razliko mediane EWS pri bolnikih z zapletom 2,00 (IQR 0,50–7,00) ter bolnikih brez zapleta 1,00 (IQR 0,00–2,50) (p = 0,049). ROC krivulja glede napovedi zapletov nam da nižjo napovedno vrednost površine pod krivuljo (AUC = 0,65) in interval zaupanja (CI 0,45–0,86). Pri posameznih vrednostih fizioloških spremenljivk glede na pojavnost zapletov smo zabeležili statistično pomembno razliko pri: frekvenci dihanja (p = 0,006), sistoličnem krvnem tlaku (p = 0,036) in frekvenci pulza (p = 0,028) glede na pojavnost zapletov. Pri spremenljivkah vrednosti SpO2, telesni temperaturi, aplikaciji kisika in stanju zavesti nismo opazili statistično pomembnih razlik. Po 12 urah od sprejema v KIT je višja vrednost mediane EWS pri bolnikih z zapletom 1,00 (IQR 0,50–2,50), medtem ko je v skupini brez zapleta mediana EWS nižja in znaša 0,00 (IQR 0,00–2,00), ne predstavlja pa statistično pomembne razlike glede na pojav zapletov (p = 0,237). ROC krivulja glede napovedi zapletov nam da skoraj enako napovedno vrednost pod krivuljo kot ob sprejemu v KIT (AUC = 0,65) in nekoliko višji interval zaupanja (CI 0,42–0,89). Statistično pomembne razlike nismo zabeležili pri nobeni fiziološki spremenljivki. Sklep: Ugotavljamo, da nam je uporaba EWS točkovnika lahko v pomoč pri napovedovanju oz. odkrivanju bolnikov po koronarografijah s povečanim tveganjem, za poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja ali nastanka zapletov, vendar le v zgodnjih fazah zdravljenja.
Ključne besede: EWS lestvica, fiziološke spremenljivke, koronarografija, zapleti bolnika
Objavljeno: 20.07.2015; Ogledov: 870; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Zdravstvena nega pacienta pri koronarografiji
Ksenija Zbičajnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo zdravstveno nego pacienta pri koronarografiji. Namen diplomskega dela je predstaviti koronarografijo, ki se uporablja kot temeljna preiskava za ugotavljanje nepravilnosti na koronarnem ožilju in srčni mišici ter prirojenih in pridobljenih srčnih napak ter zdravstveno nego pri tej preiskavi. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Predstavili smo zgodovino razvoja koronarografije, anatomijo koronarnega ožilja, opisali smo kateterizacijski laboratorij, psihično in fizično pripravo pacienta na koronarografijo, vlogo medicinske sestre med koronarografijo, spremljanje pacienta med preiskavo in zdravstveno nego po koronarografiji. Izpostavili smo tudi možne zaplete pred, med in po preiskavi in možne zaplete med celotno obravnavo pacienta. Opisali smo izbiro vbodnega mesta in dilemo, ki se pojavlja med izborom radialnega in femoralnega žilnega pristopa. V razpravi smo poudarili pomen preventive na področju preprečevanja nastanka akutnega koronarnega sindroma. Izpostavili smo problem dostopnosti do laboratorijev za interventno kardiologijo in poudarili vlogo medicinske sestre med celotno pripravo pacienta na koronarografijo in njeno sistematično načrtovanje zdravstvene nege pred in po s koronarografiji. Na podlagi pridobljenih spoznanj s pomočjo literature smo izpostavili potencialne negovalne diagnoze. Na koncu diplomskega dela smo prišli do ugotovitev, da je koronarografija nepogrešljiva preiskava za diagnosticiranje napak v delovanju srca.
Ključne besede: kardiologija, koronarno ožilje, koronarografija, zdravstvena nega ob koronarografiji, zapleti koronarografije.
Objavljeno: 24.01.2014; Ogledov: 3974; Prenosov: 598
.pdf Celotno besedilo (867,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici