Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Zaradi naraščanja povprečne starosti prebivalstva in napredka medicine so v tehnološko razvitem svetu bolezni srca in ožilja postale najpomembnejši vzrok umrljivosti. Srčna rehabilitacija bolnikom dokazano podaljša in izboljša kakovost življenja ter zmanjša možnost ponovnega miokardnega infarkta in s tem umrljivost v poinfarktnem obdobju. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen rehabilitacijske vadbe, ki se izvaja v koronarnem društvu, kot koristne in vse življenje potrebne rehabilitacije koronarnih bolnikov, vključno z zdravim življenjskim slogom. Metode: V uvodnem delu smo uporabili metodi pregleda in analize literature iz baz Cinahl in MedLine, nato pa še deskriptivno metodo za opis problema in povzetek iz literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo in kot raziskovalni instrument vključili strukturirani vprašalnik odprtega in zaprtega tipa. Rezultati: Iz odgovorov udeležencev rehabilitacijske vadbe v okviru koronarnega društva je razvidno, da kajenje pri vadečih skoraj ni prisotno, alkohol pa uživajo omejeno oziroma v zelo majhnih količinah. Večina anketiranih meni, da se prehranjuje zdravo, saj na njihovem jedilniku prevladujeta zelenjava in sadje. Večina jih tudi meni, da je njihov življenjski slog zdrav. Vadeči koronarni bolniki se zavedajo pomena telesne dejavnosti, saj jih je večina redno aktivnih trikrat do štirikrat na teden, tretjina pa celo petkrat ali večkrat tedensko. Razprava in sklep: Z raziskavo smo dokazali in potrdili, da redna rehabilitacijska vadba vpliva na dvig kakovosti življenja koronarnih bolnikov, njihovo boljše počutje, zdravje in večjo socializiranost, kar je še posebno pomembno pri starejših bolnikih. S povečanjem raznolikosti vadbe pa bi lahko k rehabilitacijski vadbi pritegnili več mlajših koronarnih bolnikov.
Ključne besede: koronarni bolnik, rehabilitacijska vadba, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 402; Prenosov: 31
Celotno besedilo (950,08 KB)

Opis: Akutni koronarni sindrom predstavlja glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. V diplomskem delu smo predstavili pomen zgodnje prepoznave in prvih ukrepov s strani diplomiranega zdravstvenika, pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom. Opravili smo analizo akutnega koronarnega sindroma, na oddelku za intenzivno interno medicino v splošni bolnišnici Celje, pri bolnikih sprejetih v letih 2007 in 2008. Zanimalo nas je število sprejetih bolnikov zaradi akutnega koronarnega sindroma, ter odstotek bolnikov pri katerih je prišlo do komplikacij, ter vrste le teh. V raziskavo smo vključili tudi anketni vprašalnik. Zanimala nas je stopnja izobraženosti diplomiranih medicinskih sester ( vodje tima ), v enotah intenzivne interne medicine. S svojim strokovnim znanjem in usposobljenostjo lahko pomembno pripomorejo k zmanjšanju najrazličnejših zapletov oziroma komplikacij pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom ( AKS ), bolnik, diplomirana medicinska sestra, stenokardija, akutni miokardni infarkt ( AMI ).
Objavljeno v DKUM: 27.03.2009; Ogledov: 5031; Prenosov: 1352
Celotno besedilo (1,25 MB)