| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izbruh nCOV 19 in letne olimpijske igre na Japonskem
Jure Hudobivnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Izbruh novega korona virusa, Covid-19, je močno pretresel ves svet. V diplomski nalogi smo se osredotočili na čim bolj enostavno razlago osnovnih podatkov o virusu in njegovem izbruhu in predstavili časovnico o tem, kako se je vse začelo in kako se je virus širil.
Ključne besede: korona virus, Covid-19, izbruh, ukrepi, olimpijske igre
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

2.
Ustvarjalno reševanje problema zaposlitvenih možnosti mladih v času korona krize
Viktorija Špes, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen dela diplomskega projekta je ustvarjalno reševanje problema zaposlitvenih možnosti mladih v času korona krize z uporabo izbranih metod. V prvem delu diplomskega projekta smo spoznali zastavljen problem brezposelnosti mladih in vzroke zanj ter možne oblike zaposlitve. V drugem delu smo teoretično spoznali tehnike, s katerimi obravnavamo zastavljen problem, in jih praktično uporabili na našem primeru. Obravnavali smo tri metode za definiranje problemov in priložnosti, in sicer tehniko W za definiranje problema, tehniko petih zakajev za spoznavanje bistva problema, ter tehniko ribja kost za ugotavljanje vzrokov problema. Nadalje smo uporabili program Web-HIPRE za podporo večkriterijskemu odločanju, s pomočjo katerega smo na podlagi alternativ, kriterijev in podkriterijev pridobili končne rezultate najprimernejše možnosti zaposlitve mladih v času korona krize. Ugotovili smo, da je ribja kost najprimernejša tehnika za definiranje obravnavanega problema, saj nam hitro pokaže težave in vzroke, ki se pojavijo pri iskanju zaposlitve mladih. S programom Web-HIPRE smo ugotovili, da se je za najprimernejšo rešitev izkazala zaposlitev v tujini, saj ima najvišjo agregirano vrednost, vendar nam je gradientna analiza občutljivosti pokazala, da gre za občutljivo rešitev glede na spremembo uteži kriterijev na prvi ravni.
Ključne besede: zaposlitev mladih, korona kriza, ustvarjalno reševanje problemov, računalniški program Web-HIPRE, večkriterijsko odločanje
Objavljeno: 23.10.2020; Ogledov: 256; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

3.
STRATEGIJA PROMOCIJSKIH DOGODKOV V DRUŽBI HIT D.D. NA MEDNARODNEM TRGU
Jure Hrast, 2016, diplomsko delo

Opis: Temo diplomskega projekta smo si izbrali z razlogom, da podrobneje spoznamo strategije in sam potek promocijskih dogodkov. Izbrali smo si družbo Hit, d. d., s katero smo že bili seznanjeni, zlasti z igralniško zabaviščnim centrom Mond. Okvirno smo poznali potek izvajanja promocijskih dogodkov v družbi, želeli pa smo jih še podrobneje spoznati. Te smo želeli primerjati s primerljivim igralniško zabaviščnimi centri v družbi in ugotoviti, kakšna je njuna uspešnost pri izvajanju promocijskih dogodkov. Edini primerljivi igralniško zabaviščni center je Korona, katerega strategije in potek promocijskih dogodkov smo podrobneje analizirali ter ocenili njihovo uspešnost. Naleteli smo na problem, ki je nastal pri podatkih igralniško zabaviščnega centra Mond iz leta 2012, saj so ti zaradi pripojitve k družbi Hit, d. d. in notranje reorganizacije nepopolni in ne vsebujejo uspešnosti izvedenih dogodkov. Iz tega razloga je primerjava uspešnosti med igralniško zabaviščnim centrom Korono in igralniško zabaviščnim centrom Mond potekala s podatki iz leta 2013, primerjali pa smo tudi uspešnost promocijskih dogodkov igralniško zabaviščnega centra Korone iz leta 2013 z letom 2012. Druga težava pri analiziranju igralniško zabaviščnih centrov je v starejših podatkih, saj zaradi občutljivosti poslovnih skrivnosti novejši niso bili na voljo. Skušali smo dokazati trditev, da se strategije promocijskih dogodkov v družbi Hit, d. d., razlikujejo glede na trg, na katerem njihovi trženjski strokovnjaki izvajajo promocije. Hipoteza ne drži, saj smo ugotovili, da se strategije ponavljajo in izvajajo na vseh trgih enako. Ugotovili smo, da morajo biti strategije in cilji dosledno sestavljeni. Lahko se razlikujejo na trgu, na katerem družba izvaja promocijski dogodek, še natančneje pa jih mora prilagoditi ciljni skupini in ljudem, ki ta dogodek obiščejo. Pri izvajanju strategije na določenem trgu, morajo tržniki poznati kulturo ciljne skupine in odziv odjemalcev ter ponudbo družbe prilagoditi temu, kar si ti želijo in jo predstaviti na način, da bo za njih zanimiva. Izvajanje promocijske dejavnosti turistične narave mora vsebovati elemente, ki so značilni za trženje storitev. Ker igralniški turizem uvrščamo med storitvene dejavnosti, se moramo poglobiti v trženje storitvenih ponudb. Tukaj je zelo pomembna teorija storitvenega cveta, ki razlaga, da mora vsaka storitev, ki je jedro poslovanja, vsebovati dodatne dopolnilne storitve, s katerimi povečamo ponudbo. Informiranje strank je pri izvajanju promocijskih dogodkov ključnega pomena, saj nekatere stranke s ponudnikom prvič vzpostavijo stik na organiziranem promocijskem dogodku. Raziskali in predstavili smo postopek izvajanja promocijskih dejavnosti, najprej s teoretičnega vidika, nato pa še na praktičnem primeru družbe Hit, d. d., in sicer z orisom izvajanja promocijskih dogodkov igralniško zabaviščnega centra Korona in igralniško zabaviščnega centra Mond. S pomočjo podatkov, ki smo jih prejeli, smo presojali uspešnost promocijskih dogodkov v vsakem igralniško zabaviščnem centru posebej. Podatke o uspešnosti smo pridobili na način, da smo podatek, koliko ljudi je z letakom ugodnosti iz določenega promocijskega dogodka obiskalo igralniško zabaviščni center, delili s številom podeljenih letakov na samem promocijskem dogodku. Ugotovili smo, da je uspešnost promocijskih dogodkov nad zastavljenim ciljem uspešnosti družbe.
Ključne besede: Hit, Mond Korona, promocijski dogodki, mednarodni trg, odjemalci, tržnik
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 917; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (869,82 KB)

4.
OPTIMIZACIJA PARAMETROV PRENOSNEGA VODA
Uroš Srpčič, 2013, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je gradnja daljnovodov zelo težavna, saj javnost temu nasprotuje, oziroma je nezaupljiva glede emisij, ki jih le ti povzročajo, zato se bolj zavzemajo za gradnjo kablovodov kot prostozračnih vodov. Daljnovodi v okolju povzročajo emisije elektromagnetnega polja ter hrupa, zato morajo biti načrtovani tako, da ustrezajo predpisom, ki določajo maksimalne vrednosti le teh. V magistrskem delu smo se posvetili izpeljavi izrazov za izračun parametrov voda, ki so potrebni za ovrednotenje emisij elektromagnetnega polja, hrupa in karakteristike voda. Izvedli smo optimizacijo razdalje med vodniki v snopu in višin obesišč vodnikov, ki zagotavljajo, da so povzročene emisije v skladu s predpisi. Pri tem naj bo naravna prenosna moč tem večja, kapacitivna polnilna moč pa tem manjša.
Ključne besede: parametri voda, snopasti vodnik, elektromagnetno polje, korona, optimizacija
Objavljeno: 30.08.2013; Ogledov: 1602; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

5.
DOLOČITEV EMISIJ HRUPA VISOKONAPETOSTNIH DALJNOVODOV
Herolind Osaj, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava možnosti določitve emisij hrupa daljnovodov. Predstavili smo tako pojav korone, vzroke nastanka korone, kakor njene posledice. Podali smo torej teoretično osnovo nastanka emisij hrupa ter opisali nekaj metod za določitev hrupa, katere se uporabljajo po svetu. Poleg tega smo izvedli še meritve hrupa visokonapetostnega daljnovoda. V zadnjem poglavju dela je predstavljena še regulativa s področja emisij hrupa v kateri so tudi predpisane omejitve hrupa za določena območja.
Ključne besede: hrup, korona, daljnovod, metode izračuna hrupa
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 2917; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

6.
OPTIMALNA RAZPOREDITEV VODNIKOV DALJNOVODA GLEDE NA EMISIJE ELEKTROMAGNETNIH POLJ IN HRUPA
Klemen Deželak, 2011, doktorska disertacija

Opis: V Sloveniji je pridobivanje novih koridorjev za daljnovode zelo oteženo, če že ne skoraj onemogočeno. Zaradi velikega odpora javnosti do gradnje novih daljnovodov je potrebno vložiti mnogo truda tako v prostorsko načrtovanje daljnovodov, kakor v vrednotenje obremenitve okolja povzročene s strani daljnovoda. Pri tem morejo biti, znotraj danega koridorja, vplivi daljnovoda na okolje v okviru zakonsko predpisanih mej. Pri tem so zelo pomembne predvsem vrednosti emisij električne poljske jakosti, emisij gostote magnetnega pretoka ter emisij hrupa. Slednje so odvisne od napetosti voda, toka v vodu in geometrijske razporeditve vodnikov. Z ustrezno razporeditvijo vodnikov je mogoče v znatni meri vplivati na vrednosti emisij elektromagnetnih polj in hrupa v bližini koridorja daljnovoda. Še več, z ustreznimi programskimi orodji je za določen koridor mogoče določiti optimalen razpored vodnikov glede na dano kriterijsko funkcijo. Za določitev optimalnega razporeda vodnikov je v disertaciji razvito ustrezno optimizacijsko okolje. To obsega modul za določitev gostote magnetnega pretoka in električne poljske jakosti v poljubni točki vzdolž trase daljnovoda, z ali brez upoštevanja povesne verižnice. Dodatno je vključen tudi modul za izračun emisij hrupa daljnovoda in ustrezno optimizacijsko orodje. Cilj disertacije je poiskati optimalno razporeditev vodnikov trifaznega daljnovoda glede na dopustne vrednosti emisij elektromagnetnih polj in hrupa vzdolž koridorja, oziroma glede na izbrano kriterijsko funkcijo na takšen način, da bo višina vpetja strelovodne vrvi in s tem tudi višina stebra čim nižja. Rezultat disertacije je opis algoritmov za določitev optimalne porazdelitve vodnikov trifaznega daljnovoda glede na dano kriterijsko funkcijo in dane omejitve. Razvita programska orodja je mogoče uporabiti tudi pri preverjanju, ali je visokonapetostne daljnovode nižjih napetostnih nivojev mogoče, znotraj obstoječe trase, nadgraditi tako, da bodo primerni za višji napetostni nivo. Razen tega je razvito programsko orodje mogoče uporabiti za snovanje novih daljnovodov ob upoštevanju omejitev, ki so za izbrani napetostni nivo običajno podane v obliki širine koridorja in dopustnih vrednosti emisij elektromagnetnih polj in hrupa ter varnostnih razdalj in oddaljenosti.
Ključne besede: daljnovod, optimizacija, elektromagnetno polje, hrup, korona, poves vodnika
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 3108; Prenosov: 626
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

7.
NOTRANJE OKVARE V RAZDELJEVALNEM OMREŽJU
Marjan Zorman, 2010, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga opisuje obratovalne posebnosti, ki imajo vpliv na nastanek notranjih okvar v stikalni napravi in s tem na zanesljivost delovanja elektroenergetskega omrežja. Na osnovi tega so bili analizirani vzroki za nastanek okvar. Kot posebnost obratovanja raziskan električni oblok, ki je posledica notranjih okvar izolacije. Ta je v stikalni napravi podvržena staranju pri prenapetostnih obremenitvah, ki nastanejo ob enofaznih zemeljskih stikih, spremembi obratovalnih stanj in atmosferskih prenapetostih. Na staranje izolacije, vpliva intenzivnost delnih praznitev, ki ne povzročijo takojšnega preboja izolacije, povzročajo pa motnje v okolju in po določenem času tudi okvare. Raziskan je pojav delnih praznitev in izbrane so razne merilne metode, s katerimi lahko ocenjujemo stanje in preostalo življenjsko dobo izolacije. Podane so praktične rešitve za zmanjšanje števila notranjih okvar; z njimi lahko izboljšamo preventivno vzdrževanje elektroenergetskih naprav. Izdelan je postopek spremljanja delnih praznitev trdne izolacije.
Ključne besede: Notranja okvara, stikalna naprava, distribucijsko omrežje, električni oblok, električna poljska jakost, delne praznitve, korona, trdni dielektrik.
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 2517; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

8.
STRESNI DEJAVNIKI NA DELOVNEM MESTU KRUPJEJA
Edo Muminovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Krupjeji, zaposleni v igralnicah Korona, Park, Perla in Mond družbe Skupina Hit doživljajo svoja delovna mesta ter iz njih izhajajoce delovne obremenitve kot zmerno do zelo stresne. Med zelo stresne faktorje sodijo delovna obremenjenost, delovni pogoji, sporazumevanje s sodelavci, nadrejenimi in gosti, vedenjski vzorci gostov, dodatna izobraževanja, mentalne sposobnosti, placa, delovni cas, kolicina prostega casa in psihofizicne težave. Med nestresogene dejavnike se uvršcajo obvladovanje in uporaba tujih jezikov, obvladovanje in realizacija pravil iger na sreco, zahteva po motoricnih sposobnostih ter zahteva po zunanji urejenosti in uglajenem vedenju. Vsled tega so na podrocju stresne preventive potrebne dokaj številne izboljšave in izpopolnitve, ki bi med zaposlenimi kratko- oz. dolgorocno odpravljale stres, s tem pa dvigovale veselje do dela ter delovno moralo in uspešnost.
Ključne besede: delovni stres, zunanji stresorji, notranji stresorji, mehanizem stresne reakcije, izgorevanje na delovnem mestu, antistresne sprostitvene tehnike, skupina Hit, igralnice Korona, Park, Perla, Mond, igralništvo, preprecevanje stresnih dejavnikov, anketni vprašalnik, vrednostne lestvice
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2711; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (581,77 KB)

9.
IZRAČUN EMISIJ HRUPA VISOKONAPETOSTNEGA DALJNOVODA
Jožef Kadiš, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko izračuna emisij hrupa visokonapetostnih daljnovodov, ki jih povzroča korona. V začetnem delu smo predstavili teoretično osnovo pojava korone in njene posledice. Podali smo tudi pregled zakonske regulative, ki omejuje jakosti emisij hrupa v posameznih območjih. Predstavili smo nekatere bolj pogoste metode za izračun emisij hrupa visokonapetostnih daljnovodov. Za emisije hrupa in nastanek pojava korone so bistvene vrednosti električne poljske jakosti ob vodniku, zato smo podali primerjavo dveh metod za izračun električnega polja. Eno od omenjenih metod smo uporabili pri izračunih emisij hrupa za različne izvedbe daljnovodov.
Ključne besede: korona, hrup, daljnovod, električno polje, poves
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 2635; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (609,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici