| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
JEZIKOVNA ZMOŽNOST DIJAKOV VIŠJE ŠOLE ZA GOSPODARSKE POKLICE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
Mirjam Danilović, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik ima na dvojezičnem območju na južnem Koroškem v Avstriji status manjšinskega jezika in s tem zagotovljeno osnovno šolanje v manjšinskem jeziku ter sorazmerno število srednjih šol. V času opravljanja dela jezikovne asistentke na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu sem imela priložnost doživeti položaj slovenščine na nekoč avtohtonem slovenskem območju, danes pa na območju Republike Avstrije, na katerem živi slovenska manjšina. Šola s stoletno tradicijo tako predstavlja zelo pomemben formalni dejavnik ohranjanja manjšinskega jezika. Cilj diplomskega dela je bil opredeliti jezikovno zmožnost dijakov Višje šole za gospodarske poklice. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljena slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, zgodovina dvojezičnega šolstva ter aktualno stanje šolstva. Razloženi so osnovni pojmi s področja raziskovanja jezikov v stiku in raziskovanja dvojezičnosti. Opisana so slovenska koroška narečja na Koroškem. Obširneje je predstavljeno raziskovanje sporazumevalne zmožnosti in različni modeli, ki so se pojavljali skozi zgodovino raziskovanja, saj je na tej osnovi nastal model za potrebe tega diplomskega dela. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v aprilu in maju 2010 med dijaki Višje šole za gospodarske poklice, ki prihajajo iz Avstrije. Raziskava je vključevala anketni vprašalnik, s katerim sem opredelila vzorec in rabo slovenščine v vsakdanjem življenju, in jezikovni test, s katerim sem merila jezikovno zmožnost dijakov. Rezultati raziskave so potrdili osnovno hipotezo, da imajo dijaki, ki so se naučili slovenščino doma, višjo jezikovno zmožnost. Ovržena pa je bila hipoteza, da imajo dijaki, ki obiskujejo višji letnik, višjo jezikovno zmožnost, saj so najboljši rezultat dosegli dijaki 2. letnika. Prav tako jezikovna zmožnost praviloma ni odvisna od števila let učenja slovenščine v okviru formalnega izobraževanja.
Ključne besede: Ključne besede: koroški Slovenci, slovenščina kot drugi/tuji jezik, dvojezično izobraževanje, jezikovna zmožnost.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 2683; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

2.
LITERARNA INSCENACIJA ZGODOVINE KOROŠKIH SLOVENCEV V ROMANU ENGEL DES VERGESSENS (2011) MAJE HADERLAP
Rudolf Sabo, 2014, magistrsko delo

Opis: V teoretskem delu sta prikazana tipologija zgodovinskega romana ter tipologija kolektivnega spomina. V empiričnem delu sledita povzetek zgodovine Koroških Slovencev in povzetek zgodovinskega romana Maje Haderlap Engel des Vergessens – analiza zgodovinske resničnosti in oblik kolektivnega spomina v romanu. Pri analizi sta uporabljeni deskriptivna in komparativna metoda.
Ključne besede: Zgodovina, zgodovinska realnost, literna inscenacija, kolektivni spomin, kulturni spomin, komunikativni spomin, zgodovinski roman, etnična skupina, Koroški Slovenci, Angel pozabe, druga svetovna vojna, partizani, mlado dekle.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1009; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (452,44 KB)

3.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 929; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (10,02 MB)

4.
65-jähriges Jubiläum von Ludwig Karničar
Gernot Kocher, 2014, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: slavisti, koroški Slovenci, Slawisten, Kärntner Slowenen
Objavljeno: 15.02.2018; Ogledov: 164; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (250,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici