| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Besedje iz tematskega polja telo, družina in kmečka hiša v govoru Lovrenca na Pohorju, Činžata in Rute
Barbara Cotič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava besedja iz tematskega polja telo, družina in kmečka hiša, zbranega v Lovrencu na Pohorju, na Činžatu in Ruti. Čeprav Lovrenc na Pohorju geografsko spada v štajersko pokrajino, ljudje v tem kraju govorijo koroško narečje. V teoretičnem delu naloge so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Lovrenca na Pohorju, nato pa je govor Lovrenca, Činžata in Rute še narečno umeščen. Slovenska dialektologija izbrane govore uvršča v koroško narečno skupino, natančneje v severnopohorsko narečje. V osrednjem delu naloge je predstavljeno besedje za telo, družino in kmečko hišo, zbrano s pomočjo informatorjev v naseljih Lovrenc, Činžat in Ruta. Narečno gradivo, zbrano na terenu s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas, je bilo s posnetkov prepisano, fonetično zapisano in analizirano glede na izvor. Analizirali smo 283 različnih leksemov in ugotovili, da je večina zbranih poimenovanj slovanskega izvora, med prevzetimi besedami pa prevladujejo germanizmi. Kljub geografski bližini v raziskavo vključenih naselij je med poimenovanji iste predmetnosti v Lovrencu, na Činžatu in Ruti opaziti tudi nekaj razlik.
Ključne besede: Dialektologija, Lovrenc na Pohorju, Činžat, Ruta, koroška narečna skupina, telo, družina in kmečka hiša.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1265; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
Slovenian dialect (tehnical) lexicography
Mihaela Koletnik, Anja Benko, 2012, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, narečna leksikografija, narečni strokovni slovar, panonska narečna skupina, koroška narečna skupina
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1349; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

3.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE RADLJE OB DRAVI
Lea Osrajnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Radlje ob Dravi so predstavljena ledinska in hišna imena v naseljih Spodnja Orlica, Sveti Anton na Pohorju in Vuhred. Na tem območju se govori severnopohorsko-remšniško narečje, ki spada v koroško narečno skupino. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, je slovarsko urejeno in zapisano v fonetični obliki. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: geslo sestavlja poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki (imenovalnik, rodilnik) ter mestnik. Temu sledijo slovnična oznaka za spol, kategorija imena (hdn, mtn, odn, oron, tpn) z opisom kraja in etimološki podatki o besedi. Hišna imena so razporejena v skupine glede na njihov izvor in zapisana v fonetični obliki. V oklepaju je zapisan uradni priimek, temu pa sledi kratka razlaga o izvoru imena. Etimološki podatki so črpani iz naslednjih priročnikov: Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES); razlage besed so prikazane s pomočjo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Pleteršnikovega slovarja (Plet.). Ledinska in hišna imena so na tem območju dobro ohranjena, še vedno se prenašajo iz roda v rod. Zbrana imena so večinoma slovanskega izvora, zaradi bližine Avstrije je nekaj tudi germanizmov.
Ključne besede: dialektologija, koroška narečna skupina, severnopohorsko-remšniško narečje, Spodnja Orlica, Sveti Anton na Pohorju, Vuhred, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2014; Ogledov: 1969; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

4.
KMETIJSKO IZRAZJE V RIBNICI NA POHORJU
Astrid Škerget, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen narečni slovar kmetijskega izrazja v govoru Ribnice na Pohorju. Obravnavano območje uvrščamo v koroško narečje, natančneje med severnopohorsko-remšniško narečje. Izhodišče raziskave je bila vprašalnica za sadovnjak, vrt in polje Francke Benedik, na podlagi katere je bilo posneto narečno besedilo, pridobljeno pri terenskem delu. Zajeto je izrazje, ki se uporablja v vsakdanji živi rabi, predvsem pa staro izrazje, ki zaradi mehanizacije in opuščanja kmečkih opravil izginja ter je ohranjeno le še pri starejši generaciji govorcev. Gradivo je zapisano v fonetični obliki in urejeno v abecedni slovar, ki je razdeljen v dva sklopa: Vrt in sadovnjak ter Na polju. Analiza zbranega besedja je pokazala, da je večina besed domačega, slovanskega izvora. Zaradi bližnje meje z Avstrijo je prevzeto besedje zlasti germansko. Precej je tudi romanizmov, ki so največkrat prevzeti prek nemščine.
Ključne besede: dialektologija, koroška narečna skupina, severnopohorsko-remšniško narečje, govor Ribnice na Pohorju, kmetijsko izrazje.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2012; Ogledov: 2056; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

5.
Živalska frazeologija v govoru Lovrenca na Pohorju
Nina Karničnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Živalska frazeologija v govoru Lovrenca na Pohorju prikazuje narečno podobo govora Lovrenca na Pohorju. Lovrenški govor se uvršča v severnopohorsko podnarečje, natančneje v koroško narečno skupino. Namen diplomskega dela je bil predstaviti Občino Lovrenc na Pohorju, podati glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti lovrenškega govora, zbrati živalske frazeme, ki se pojavljajo, in jih zapisati v narečju. Na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas sem zbrala še besedje za sklop Živali. Pri opisovanju značilnosti govora Lovrenca na Pohorju sem se oprla na monografijo Narečna podoba Dravske doline avtorice Zinke Zorko. Narečno gradivo je bilo posneto pri pogovorih z informatorji, kasneje pa zapisano v narečni fonetični transkripciji. Posneto je bilo tudi prosto pripovedovanje enega izmed informatorjev. Izdelala sem kratek slovar nekaterih manj znanih besed, ki so se pojavile v vprašalnici in v prostem pripovedovanju informatorja. Raziskava je pokazala, da so živalski frazemi še vedno zelo poznani in pri prebivalcih Lovrenca na Pohorju dokaj pogosto v rabi. Zbrala sem več kot 250 živalskih frazemov. Občanom so najbolj znani frazemi, v katerih nastopajo živali iz domačega okolja, medtem ko se frazemi z živalmi iz tujega okolja le redko pojavljajo. Opisala sem situacije, v katerih bi se zbrani frazemi pojavili. Precejšen delež živalskih frazemov predstavljajo primerjalni frazemi.
Ključne besede: dialektologija, koroška narečna skupina, severnopohorsko podnarečje, govor Lovrenca na Pohorju, živalski frazemi, živalsko izrazje
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 2890; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

6.
Ledinska in hišna imena v Spodnjem Razborju, Zgornjem Razborju in na Selah
Petra Špegel, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v Spodnjem Razborju, Zgornjem Razborju in na Selah, so zbrana ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Slovenj Gradec. Na tem območju se govori mežiško narečje, ki spada v koroško narečno skupino. Govor mežiškega narečja pozna le jakostni oziroma dinamični naglas, intonacija je padajoča, vokalni sistem pa je monoftongično-diftongičen. Gradivo je pridobljeno na terenu, od tega so hišna imena najprej prepisana iz Telefonskega imenika Slovenije, kjer pa niso zajeta vsa, tako da so kasneje dopolnjena z delom na terenu. Ledinska imena sem razporedila po abecednem redu, vsako geslo je najprej zapisano v poknjiženi različici, nato sledi ločevalni znak , za katerim je z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v imenovalniku, rodilniku (če ta obstaja) ter mestniku, dodana je oznaka za spol. Temu sledi kategorija ledinskega imena (mtn, hdn, ftn, oron, dnd), na koncu je podan slovarski pomen imena. Hišna imena so zapisana takole: najprej je zapisana znanstvena dialektološka transkripcija, nato sledi beseda ali besedna zveza, iz katere je hišno ime nastalo, na koncu pa je zapisan uradni priimek. Pri razlagi besed sem si pomagala s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajevim Etimološkim slovarjem slovenskega jezika (ESSJ), Slovenskimi vodnimi imeni (SVI), Snojevim Slovenskim etimološkim slovarjem (SES) in Pleteršnikovim slovarjem (Plet.). Ledinska in hišna imena predstavljajo veliko bogastvo naše občine, nenazadnje pa tudi naše dežele. Poimenovana so v večini po pripadnosti oziroma lastniškem statusu, največ hišnih imen pa je izpeljanih iz naravnih in geografskih značilnosti določenega območja. Najpomembneje je to, da se tako ledinska kot hišna imena še vedno uporabljajo tako v govoru, na prikazovalnih tablah ob vstopu na posestvo, kot registrirana dejavnost, v zasebnih pismih, voščilnicah, čestitkah … Zbrana imena so večinoma slovanskega izvora, nekaj pa je tudi germanskih.
Ključne besede: Koroška narečna skupina, mežiško narečje, Spodnji Razbor, Zgornji Razbor, Sele, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2012; Ogledov: 2826; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (8,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici