Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 10 / 22

1 2 3

ELEKTRONSKO PODPRTO DAVČNO INŠPICIRANJE OB UPORABI PROGRAMSKE PODPORE ACL IN IDEA
Mateja Kuri, 2013, magistrsko delo

Opis: V času gospodarske in finančne krize, ki pesti svet, so vse države usmerjene v zmanjševanje javnofinančnih odhodkov in skrb za redno plačevanje davkov ter s tem v stabiliziranje javnofinančnih prihodkov in zmanjšanje davčne vrzeli. Elektronsko podprto davčno revidiranje (v Sloveniji znano kot elektronsko davčno inšpiciranje) je postalo ključnega pomena, saj davčnim revizorjem pomaga pri odkrivanju računovodskih nepravilnosti na področju odmere in plačevanja davkov. Za izvedbo elektronsko podprtega davčnega revidiranja je na razpolago večje število revizijskih programskih orodij za obdelavo in analizo podatkov. V magistrskem delu smo najprej primerjali in analizirali funkcije izbranih programskih orodij ACL in IDEA za davčne potrebe ter predstavili ključne razlike med njima. Medsebojna primerjava funkcij obeh programskih orodij je pokazala, da sta si programski orodji zelo podobni. Razlike opazijo samo izkušenejši uporabniki, ki se zelo težko opredelijo, katero programsko orodje je boljše. Obe orodji omogočata avtomatično poudarjanje podatkovnih razlik s pomočjo funkcije Analiza podatkov, ki je ključna funkcija za opravljanje dela davčnih revizorjev. S tem smo potrdili, da se funkcije programskih orodij ACL in IDEA za potrebe davčnega revidiranja bistveno ne razlikujejo. Namen magistrskega dela je bil proučiti uporabnost programskih orodij ACL in IDEA za davčne potrebe (kot podpore elektronskemu davčnemu revidiranju) v izbranih državah sveta. Trend uporabe programskih orodij ACL in IDEA za davčne potrebe v obdobju 2004–2011 kaže, da je programsko orodje ACL v svetu v tem obdobju najbolj razširjeno programsko orodje te vrste, saj ga uporabljajo tako službe interne revizije in revizijske hiše kot tudi davčni revizorji. Z empirično raziskavo smo proučili uporabnost programskih orodij ACL in IDEA za podporo elektronskemu davčnemu revidiranju v sedemdesetih izbranih državah sveta Amerike, Evrope, Azije in Afrike. Ugotovili smo, da kljub visokemu deležu elektronsko podprte davčne revizije nekateri davčni organi izbranih držav sveta le-te še vedno ne izvajajo. Druga izmed ugotovitev je, da je ACL v letu 2012 najpogosteje uporabljeno programsko orodje na področju davčnega revidiranja. Davčni revizorji menijo, da sta programski orodji ACL in IDEA uporabni za izvedbo elektronsko podprtega davčnega revidiranja, vendar so bolj zadovoljni s programskim orodjem ACL kot pa s programskim orodjem IDEA. Z višjo povprečno oceno ocenjujejo tudi njegovo uporabnost/koristnost.
Ključne besede: elektronsko davčno revidiranje, davčni revizor, programska oprema za elektronsko podprto davčno revidiranje, ACL, IDEA, uporabnost/koristnost programske opreme za izvedbo elektronskega davčnega revidiranja
Objavljeno v DKUM: 13.03.2013; Ogledov: 2098; Prenosov: 264
Celotno besedilo (1,66 MB)

DOJEMANJE REVIZIJE PRI RAČUNOVODJIH
Sara Kresnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Revidiranje je mlad poklic oziroma dejavnost, ki je mnogim še nepoznan, pa vendarle se podjetja s to dejavnostjo vse pogosteje srečujejo. Ob besedi revizija mnogim ni jasno, o čem je govora, mi pa smo v diplomskem seminarju spoznali, da je revidiranje po definiciji neodvisno preiskovanje računovodskih informacij podjetja, ne glede na to, ali je usmerjeno v doseganje dobička ali ne, kot je zapisal Odar. Sami pa lahko najprej pomislimo, da je to ponovni pregled nečesa, v našem primeru pa ponovni pregled računovodskih izkazov. Računovodstvo je dejavnost, ki je povsod po svetu dobro poznana, vendar pa osebe, ki s to dejavnostjo nimajo stika, menijo, da je to le nek zdolgočasen poklic, kjer samo sediš in prelagaš papirje. Če dobro pomislimo, temu le ni tako. Računovodstvo je za podjetja zelo pomembno, saj brez tega podjetje ne bi moglo dobro poslovati, saj je računovodstvo tisto, ki skrbi za računovodske izkaze in ki na koncu ugotovi poslovni izid. Tako računovodenje kot revizija pa sta med sabo tesno povezana. Na prvi pogled bi rekli, da sta to dejavnosti, ki se ne povezujeta,vendar pa kasneje spoznamo, da je revizor tisti, ki se neprestano ukvarja z računovodskimi izkazi, na drugi strani pa imamo računovodjo, ki te računovodske izkaze sestavlja. Diplomski seminar »Dojemanje revizije pri računovodjih« sem napisala tako, da sem najprej pregledala veliko literature, ki se je nanašala na revizijo in revizorja ter na računovodenje in računovodjo. Vse sem na kratko povzela, tako da sem dobila razumen opis vseh pojmov. Nato sem povzela nekatere podobnosti in razlike med revizijo in računovodenjem, ki so se mi zdele zanimive. Tako je nastal teoretični del mojega diplomskega seminarja. Več pozornosti pa sem namenila raziskavi o dojemanju revizije pri računovodjih, saj je le-ta bila ključnega pomena, da izvem, kar me zanima. Raziskave o tej oziroma podobni temi nisem zasledila, tako da vprašanj nisem mogla nikjer črpati, zato sem jih sestavila sama. Odločila sem se, da anketa ne bo vsebovala veliko vprašanj, saj bo tako prijaznejša do anketiranih oseb. Anketirala sem torej samo računovodje oziroma osebe, ki opravljajo računovodska dela, starostno nisem določevala meje. Rezultati v raziskavi, ki sem jih dobila, me niso presenetili, bili so neki pričakovani odgovori, za katere bi se v večini odločila tudi sama. Najprej sem analizirala rezultate splošno, torej, kako so odgovarjali vsi anketiranci, kjer sem odgovore tudi bolj obsežno predstavila tako grafično, kot tudi v tabeli. Nato pa sem se zgolj iz radovednosti odločila še, da analiziram dobljene rezultate tudi glede na stopnjo izobrazbe, saj sem po naključju dobila odgovore oseb, ki imajo izobrazbo V. stopnje, izobrazbo VI. stopnje in izobrazbo VII. stopnje. To analizo sem opravila zgolj na kratko in samo v grafični obliki. Najbolj so se razlikovali odgovori med osebami s V. in VII. stopnjo izobrazbe. Dobila sem občutek, da osebe s VII. stopnjo izobrazbe bolj cenijo delo revizorja, koristnejša pa se jim zdi tudi sama revizija.
Ključne besede: revizor, revizija, računovodenje, računovodja, koristnost revizije, dojemanje revizije
Objavljeno v DKUM: 06.12.2012; Ogledov: 2071; Prenosov: 233
Celotno besedilo (854,01 KB)