Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo je nevrovedenjska motnja, ki se po svetu vse pogosteje pojavlja in je pri dečkih pogostejša. Njeni glavni znaki so impulzivnost, hiperaktivnost in nepozornost. Zdravljenje poteka nefarmakološko in farmakološko. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv telesne aktivnosti na življenje otrok in mladostnikov z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno literaturo, ki smo jo iskali z iskalnim nizom v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Cochrane Library. Pri pregledu in izbiri ustrezne literature smo upoštevali smernice PRISMA. Naredili smo tematsko analizo. Uporabljena je bila opisna metoda dela. Rezultati: Od 412 identificiranih raziskav smo 12 raziskav vključili v podrobno analizo. Raziskave so pokazale, da je telesna aktivnost, zlasti aerobna, koristna za otroke in mladostnike z ADHD. Raziskave govorijo o pozitivnem učinku na izvršilno funkcijo, motorične sposobnosti, glavne simptome ipd. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da lahko ima telesna dejavnost pozitiven učinek na življenje otrok in mladostnikov z ADHD, saj je ugodno vplivala na več dejavnikov. Promoviranje telesne aktivnosti pri otrocih in mladostnikih z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo je bistvenega pomena.
Ključne besede: motnja pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti, telesna dejavnost, koristi za otroke
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 438; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1003,22 KB)

Opis: V slovenski kazenskopravni ureditvi pojem korupcije zajema deset korupcijskih kaznivih dejanj. Inkriminacije slednjih so v Kazenskem zakoniku sistematično umeščene v poglavja volilnih kaznivih dejanj, gospodarskih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost. Korupcijska kazniva dejanja praviloma potekajo med dvema osebama, ki se ne čutita žrtvi v kazenskopravnem pomenu besede in nista pripravljeni sodelovati z organi odkrivanja in pregona, saj je inkriminirano dejanje obeh udeležencev. Zaradi navedenega in dejstva, da obstaja med udeležencema najvišja stopnja diskretnosti, uvrščamo korupcijska kazniva dejanja med ena (naj)težje dokazljivih kaznivih dejanj. Že vse od leta 2012 Slovenija na Indeksu zaznave korupcije Transparency International ne beleži napredka. Celo več, Slovenija je v zadnjih desetih letih na Indeksu zaznave korupcije Transparency International nazadovala za skupno pet točk in tako na Indeksu zaznave korupcije Transparency International za leto 2022 dosegla svoj zgodovinsko najnižji rezultat, in sicer se je z oceno 56/100 uvrstila na 41. mesto. Ta podatek odraža počasen napredek z reformami in odsotnost ukrepov, s katerimi bi se že obstoječa pravila udejanjila v praksi. Slovenija bi lahko obstoječe zaskrbljujoče stanje korupcije izboljšala s prizadevanjem, da postane Komisija za preprečevanje korupcije bolj učinkovita, kar bi lahko dosegla na način, da bi s strani Komisije za preprečevanje korupcije ugotovljene kršitve integritete pridobile vse več potrditev s strani sodišč; z novelacijo oziroma prenovo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s katero bi se vpeljale primerne sankcije za potrjene kršitve, med drugim tudi integritete, in sankcije za neodzivnost na priporočila, izdana s strani Komisije za preprečevanje korupcije; s prenovo Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, v okviru katere bi lahko vsakokratne predvolilne obljube politike preoblikovali v prakso; z uvedbo obrnjenega dokaznega bremena pri dokazovanju premoženjske koristi, čigar smisel je v tem, da osumljeni izgubi svoje premoženje, v kolikor ne more dokazati, da ga je pridobil zakonito in tako plačal vse obveznosti državi, ter s sprejemom presumpcije oziroma domneve, da premoženje osumljene osebe vselej izvira iz kaznivih dejanj, v kolikor ne ustreza njegovim legalnim dohodkom. Analiza ukrepov za preprečevanje korupcije je pokazala, da so pri preprečevanju pojava korupcije bolj učinkoviti preventivni ukrepi, ki za razliko od represivnih ukrepov v družbi ustvarjajo takšne razmere, v katerih se korupcija sploh ne more razviti, in na ta način vodijo do odprave celotnega pojava korupcije in ne zgolj do odprave posameznih posledic pojava korupcije, do katerih vodijo represivni ukrepi. Na področju preventivnega delovanja oziroma preventivnih ukrepov za preprečevanje korupcije ima ključno vlogo Konvencija Združenih narodov proti korupciji, ki podpisnicam nalaga vzpostavitev raznovrstnih preventivnih ukrepov. Sama narava korupcijskih kaznivih dejanj, ki vključuje izvršitev na štiri oči ter odsotnost neposrednih dokazov, pa omogoča, ob upoštevanju, da je predhodno odobrena s strani pravosodnih organov, tudi uporabo posebnih metod in sredstev oziroma represivnih ukrepov, in sicer prikritih preiskovalnih ukrepov skladno z določbo 150. člena Zakona o kazenskem postopku ter ukrepa navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali navideznega jemanja oziroma dajanja podkupnine skladno z določbo 155. člena Zakona o kazenskem postopku, pri čemer lahko slednji pod določenimi pogoji privede do t. i. policijske provokacije, ki je prepovedana. Analiza nabave zaščitne opreme, potrebne pri obvladovanju nalezljive bolezni covida-19, s strani Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, drugih subjektov javnega sektorja, izbranih občin in javnih zdravstvenih zavodov je pokazala, da so bila ugotovljena korupcijska tveganja v prav vseh fazah javnega naročanja.
Ključne besede: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, korupcija, podkupovanje, Komisija za preprečevanje korupcije, Transparency International Slovenia, prikriti preiskovalni ukrepi, policijska provokacija, konfiskacija premoženjske koristi.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Magistrsko delo podrobno predstavlja pravice in odgovornosti staršev skozi načelo prvenstva. Starši so tisti, ki imajo glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj. Koristi otroka morajo biti staršem njihova poglavitna skrb, pri čemer jim država pri izvajanju njihove odgovornosti nudi pomoč skozi različne programe in institucije. Starši morajo kot poglavitni steber skrbeti za otroke, njihov fizični, moralni in intelektualni razvoj. Država lahko v družinska razmerja med starši in otroki poseže zgolj v primerih, kadar starši ne želijo oziroma ne morejo skrbeti za koristi otroka, oziroma je korist otroka s strani staršev ogrožena. Starši so namreč tisti, ki otroka po svojih merilih in predstavah vzgajajo in država nima pristojnosti posegati v tovrstna razmerja, v kolikor za takšno ravnanje nima pravne podlage. Država v družinska razmerja ne sme posegati, če korist otroka ni ogrožena. Tako se lahko staršem pravica in dolžnost, da otroka vzgajajo, vzdržujejo in izobražujejo, odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih določa zakon z namenom varovanja otrokovih koristi. Ogrožanje koristi otroka s strani staršev nima za prvo posledico odvzema starševske skrbi, ali odvzema pravice do stikov med starši in otroki. Država oziroma center za socialno delo morata ravnati in izvajati ukrepe za zavarovanje otrokovih koristi postopoma, glede na konkreten primer, upoštevaje načelo najmilejšega ukrepa, s čimer bo uporabljen ukrep otroka zaščitil, ampak kljub temu čim manj posegel v pravice staršev. Primarnost starševske skrbi za mladoletnega otroka se v novem Družinskem zakoniku izraža tudi v 144. členu, po katerem lahko starši za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede osebe, kateri se naj otrok zaupa v varstvo in vzgojo. Vnaprej izražena volja staršev bo prišla v poštev v primerih, kadar bo mladoletni otrok izgubil oba starša oziroma kadar bo izgubil še edinega živečega starša. Čeprav se družinskopravni spori rešujejo v različnih postopkih, vedno stremijo k uresničevanju načela največje koristi otroka in načelu prvenstva. Sodišče stremi k izpolnjevanju obeh načel tudi in predvsem v postopkih dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine in stikov. K temu je pripomogel tudi nov Družinski zakonik, po katerem lahko skupno varstvo in vzgojo nad mladoletnim otrokom določi tudi sodišče. S tem se vloga obeh staršev pri izvajanju varstva in vzgoje nad skupnim mladoletnim otrokom izenačuje. Pred pričetkom sodnih postopkov in tudi tekom njih so sodiščem v pomoč Centri za socialno delo zaradi svoje svetovalne funkcije in pomoči pri sklepanju sporazumov med staršema.
Ključne besede: načelo prvenstva, enaka odgovornost staršev do otrok, načelo najmilejšega ukrepa, načelo največje koristi otroka, ukrepi za zavarovanje otrokovih koristi, Družinski zakonik, starševska skrb.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 587; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Starševska skrb je staršem dana z namenom, da se zagotavlja otrokova največja korist. Ker pa lahko starši izvajajo starševsko skrb tudi na način, ki krši otrokove pravice in povzroča ogroženost otroka, ima država nalogo, da v takšnem primeru, otroka in njegovo korist zaščiti z ukrepom za varstvo otrokove koristi. S tem namenom Družinski zakonik predvideva številne ukrepe za varstvo otrokove koristi in odvzem starševske skrbi, predstavlja ukrep, ki najhuje poseže v pravice staršev. Ta ukrep ne pomeni zgolj izločitve otroka iz družinskega okolja, temveč tudi prenehanje vseh upravičenj, ki gredo staršem iz naslova starševske skrbi. Odvzem starševske skrbi se izvede izključno zaradi varstva mladoletnih otrok in je praviloma trajne narave. Sodišče izreče ukrep odvzema starševske skrbi, če ugotovi, da je otrok ogrožen, iz okoliščin primera pa ne izhaja, da bodo lahko starši ponovno prevzeli skrb za njegovo varstvo in vzgojo. Takšne okoliščine bodo podane predvsem, ko starša huje kršita obveznosti ali zlorabljata pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi ali ko otroka zapustita oziroma s svojim ravnanjem očitno pokažeta, da za otroka ne bosta skrbela. Starševska skrb se lahko odvzame enemu ali obema staršema. Skupaj z odvzemom starševske skrbi lahko sodišče omeji ali odvzame tudi pravico do izvajanja stikov in odloči o preživninski obveznosti staršev. Pravica do izvajanja stikov in otrokova pravica do preživljanja sta namreč samostojni in od starševske skrbi neodvisni pravici. Kadar sodišče odloči o ukrepu odvzema starševske skrbi, odloči tudi o namestitvi otroka k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod in o postavitvi pod skrbništvo, če o tem ni že predhodno odločilo.
Ključne besede: starševska skrb, načelo največje otrokove koristi, ukrepi za varstvo koristi otroka, odvzem starševske skrbi, razlogi za odvzem starševske skrbi, nepravdni postopek, Družinski zakonik
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 754; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Fokus prvega dela je teoretična opredelitev metode ocene stroškov in koristi, skupaj z definiranjem vseh potrebnih elementov, kazalnikov in parametrov. Na podlagi preučenih teoretičnih izhodišč smo preverjali problematiko vpliva izbire parametrov analize stroškov in koristi na rezultat analize stroškov in koristi. Predvidevali smo, da je upravičenost investicijskega projekta odvisna od subjektivne izbire predračunskih vrednosti parametrov, uporabljenih v okviru metode ocene upravičenosti. Ugotovitve so pokazale, da na izbor nekaterih parametrov ne moremo vplivati, saj so poenoteni in določeni za posamezne skupine projektov, vrednost preostalih pa je podana na podlagi mnenj in izkušenj izdelovalcev investicijske dokumentacije ter na podlagi referenc. Ker gre praviloma za ključne parametre analize stroškov in koristi, katerih vrednosti so subjektivno izbrane, smo sklep potrdili. Teoretične osnove analize stroškov in koristi predstavljene v prvem delu, so potrebne za prikaz izdelave ustrezne ocene stroškov, ki je predstavljen v drugem delu diplomskega dela. Prikaz izdelave analize stroškov in koristi temelji na študijskem primeru investicije X, ki smo si ga zadali na podlagi prebrane investicijske dokumentacije podobnih projektov. Na podlagi preučenih teoretičnih izhodišč smo ob manjših omejitvah, ki so posledica narave izbranega projekta prikazali izdelavo ustrezne analize stroškov in koristi investicijskega projekta. V sklopu prikaza smo predstavili podatke o projektu in prikazali vse pomembnejše elemente analize stroškov in koristi. Nadalje smo problematiko izbora parametrov povezali z obravnavanim primerom, kjer smo v sklopu prikaza občutljivostne analize preverjali robustnost investicije X na spremembe ključnih parametrov analize. Sklepali smo, da je obravnavan projekt ekonomsko upravičen zgolj v ozkih mejah vrednosti parametrov ocene stroškov in koristi. S pomočjo delne analize občutljivosti smo najprej izbrane parametre vsakega posebej maksimirali do skrajne vrednosti ter tako ugotovili relativno spremembo parametrov do meje upravičenosti projekta. Nato smo izvedli scenarijsko analizo kjer smo upravičenost projekta izpostavili kumulativi sprememb parametrov. Ob 15 odstotni spremembi vrednosti parametrov je projekt izkazoval pozitivno vrednost ekonomske NPV kar je preseglo naša pričakovanja. Sklep smo ovrgli, saj je obravnavan projekt bolj robusten kot smo predvidevali.
Ključne besede: investicija, projekt, analiza stroškov in koristi, upravičenost, občutljivost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 1633; Prenosov: 109
Celotno besedilo (998,91 KB)