| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Slovenija in X. panevropski koridor : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov
Toni Avžner, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: transportni koridorji, SLovenija, Evropa, X. panevropski koridor, logistika
Objavljeno: 16.12.2008; Ogledov: 3876; Prenosov: 654 
(2 glasa)
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

6.
7.
Načrtovanje infrastrukturnih vodov z določanjem njihovih za okolje sprejemljivih koridorjev
Alenka Cof, Janez Marušič, Krešimir Bakič, Franc Jakl, 2005, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava možnosti za vodenje daljnovoda Globoko-italijanska meja skoziprostor. Predstavljena sta dva postopka umeščanja nadzemnih vodov v prostor, pri katerih so upoštevana okoljska in prostorska merila: slovenski initalijanski. Slovenski postopek sestavljajo analize privlačnosti in ranljivosti. S prvimi vključujemo v obravnavo tiste ekonomske in funkcionalne dejavnike, ki vplivajo na privlačnost prostora za nadzemne vode. Na ta način je mogoče presojati, kako ekonomsko in funkcionalno ustrezno so postavljene alternativne trase novonačrtovanega 400-kilovoltnega daljnovoda Slovenija-Italija od RTP Okroglo do treh možnih stičnih točk na slovensko-italijanski meji Srednjega, Golega Brda in Vrtojbe. Prav tako so bili v skladu z zahtevami zakona o urejanju prostora pripravljeni modeli ranljivosti, s katerimi se v prostoru simulirajo možni negativni vplivi daljnovoda na okolje, ter analiza ustreznosti, ki pomeni uskladitev razvojnih in varovalnih zahtev. Rezultat analiz je koridor, v katerem je možno voditi traso brez večjih konfliktov. Italijani so svoj postopek razvili za iskanje ustreznega koridorja na svoji strani od državne meje do RTP Videm (Udine). Ta postopek je bil uporabljen tudi na slovenski strani. Uporabili so tri skupine dejavnikov: dejavnike privlačnosti, izločilne dejavnike in dejavnike večjega odpora. Veliko bolj poenostavljen postopek omogoča primerjavo, ker so v njem uporabljeni enaki ali vsaj podobni prostorski podatki. V sklepih je podan tudikratek komentar h konceptu koridorja kot planerskega orodja.
Ključne besede: daljnovodi, koridor, model ustreznosti, planiranje, Slovenija-Italija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 366; Prenosov: 91
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici