1. Jezikovne kompetence v angleščini pri študentih, univerzitetnih profesorjih in podpornem osebjuMojca Kompara Lukančič, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku se usmerjamo na pomen znanja in poučevanja tujega jezika (angleščine), in sicer pri študentih, univerzitetnih profesorjih in podpornih službah, ki so vpete v sektor terciarnega izobraževanja. Pregledno je predstavljen položaj poučevanja jezikov skozi čas, osredinjamo se na novodobne koncepte usvajanja jezika - tu mislimo na učenje na daljavo (e-učenje) in mobilno ali m-učenje - ter predstavljamo orodje za e-učenje angleškega jezika LanGuide in v okviru slednjega resurse s področja korespondence in analizo potreb. Ta je bila izvedena v okviru sodelovanja med slovensko in romunsko univerzo. Ključne besede: angleščina, visokošolske ustanove, učenje jezika, e-učenje, korespondenca Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 223; Prenosov: 21 Celotno besedilo (562,25 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Ilustracija v starejših knjižnih izdajah Ivana CankarjaManuela Dajnko, 2019, magistrsko delo Opis: Predmet magistrske naloge je ilustracija (likovna oprema) starejših knjižnih izdaj pisatelja Ivana Cankarja (1876–1918), in sicer del, ki so izšla za časa njegovega življenja. Na slovenskem ozemlju je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje še posebej izstopajoča ilustracija, ki se je napajala iz secesije. V času okrog 1900 je bil pomen ilustracije bistveno večji kakor danes. Med pisateljem Cankarjem in likovnimi umetniki (Ivanom Jagrom (1871–1959), Matijo Jamo (1872–1947), Hinkom Smrekarjem (1883–1942) in drugimi) so se spletle tesne prijateljske vezi, kar se je odražalo v njihovem uspešnem sodelovanju. V nalogi so analizirana tudi naslednja vprašanja, kako so sodelovali založnik, pisatelj in ilustrator, od kod so prihajali umetniški vplivi, koliko pozornosti je v primerjavi z besedilom bilo namenjene ilustraciji, v kolikšni meri so bila v pisateljevem času ilustrirana sodobna književna dela in kako je bila ilustracija sprejeta s strani kritikov. Podrobneje so obravnavane ilustracije Hinka Smrekarja za knjigo Krpanova kobila. Osvetljena sta vloga knjižnih založnikov pri izdaji knjig in vprašanje, kakšno vrsto literature so izdajali; naloga poskuša odgovoriti na vprašanje, kako so določali oziroma se odločali, kateri deli besedila bodo ilustrirani (oziroma ali je bila izbira prepuščena samemu likovnemu umetniku) in na kakšen način so izbirali ilustratorje (je bilo to na podlagi priporočil, prijateljskih vezi ali česa drugega). Posebej je izpostavljen pomembni založnik slovenskih modernistov – Leopold (Lavoslav) Schwentner (1865–1952), ki je s Cankarjem razvil dolgoletno in plodno sodelovanje.
V sklepu so podana ključna spoznanja magistrskega dela in izpostavljen znanstveni prispevek k umetnostnozgodovinskemu področju. Naloga vključuje seznam in katalog prvih Cankarjevih ilustriranih izdaj. Ključne besede: ilustracija, knjižna ilustracija, Ivan Cankar, Lavoslav Schwentner, pisemska korespondenca, založniki, Ivan Jager, Matija Jama, Ivan Žabota, Hinko Smrekar, Fran Tratnik, Maksim Gaspari, Saša Šantel, Rihard Jakopič Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1792; Prenosov: 195 Celotno besedilo (7,89 MB) |
3. Pismi Vilka Novaka s komentarjemJožef Smej, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku sta v prepisu in v originalu objavljeni ter podrobno komentirani dve pismi Vilka Novaka, ki ju je naslovnik Jožef Smej naključno našel med svojimi dokumenti. Prvo je bilo napisano decembra 1971 v Ljubljani, drugo februarja 1993 v Rožni dolini. Komentarji razkrivajo številne podrobnosti in okoliščine tistega časa. Ključne besede: pisma, osebna korespondenca, Prekmurje, slavisti, etnologi Objavljeno v DKUM: 14.02.2018; Ogledov: 1117; Prenosov: 365 Celotno besedilo (459,81 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Slovanska filologija v dialogu med Matijem Murkom in Jiříjem PolívkoAnna Zelenková, Alenka Jensterle-Doležal, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Vzajemna korespondenca dveh velikih evropskih slavistov na prelomu 19. in 20. stoletja, M. Murka (1861–1952) in J. Polívke (1858–1933) razkriva bogato znanstveno sodelovanje v srednjeevropskem prostoru, ko so se na obrobnih področjih habsburške monarhije povezovale slavistične filološke raziskave z narodnim gibanjem in s kulturno-političnimi ambicijami. Odnos, ki je temeljil na izmenjavi idej in medsebojni inspiraciji, je zaznamoval delo in življenje tako češkega kot slovenskega znanstvenika. V pismih sta se posvečala novi podobi univerzitetnih slavistik v Pragi in na Dunaju, razmišljala sta o neuresničeni možnosti osnovanja slovenske fakultete na Karlovi univerzi v Pragi. Ključne besede: zgodovina slavistike, korespondenca, slovensko-češki odnosi, slovanska filologija Objavljeno v DKUM: 13.02.2018; Ogledov: 1065; Prenosov: 365 Celotno besedilo (363,73 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci2017, znanstvena monografija Opis: Leto 2016 je bilo v znamenju prvega prekmurskega znanstvenika, pomembnega jezikoslovca in slovenskega pesnika, pisatelja, etnologa ter muzeologa Avgusta Pavla – obhajali smo stotridesetletnico njegovega rojstva (28. avgust 1886, Cankova) in se spomnili sedemdesetletnice njegove smrti (2. januar 1946, Sombotel). V monografiji objavlja svoje raziskave petnajst poznavalcev Pavlovega življenja in dela iz Slovenije, Madžarske in Avstrije, med njimi tudi njegova hčerka Judita Pavel. Gre za najnovejše analize Pavlovega dela in (pre)vrednotenje pomena, ki ga je imel v prvi polovici 20. stoletja v slovensko- madžarsko-avstrijski regiji, literaturi in kulturi regije. Monografija odpira vprašanje slovensko-madžarsko-nemških jezikovnih stikov ter jezikovnega, literarnega in kulturnega posredništva med tremi članicami Evropske zveze. Navezuje se na pravilno reševanje in razumevanje jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja v regiji, na vprašanje slovenskih obmejnih narečij in jezikovne stičnosti. V globalnem jezikovnem, kulturnem in političnem prostoru moramo imeti posrednike, ki »skrbijo« za razumno sobivanje med sosedskimi narodi in načrtujejo jezikovni razvoj, ki dolgoročno zagotavlja obstoj t. i. »malih jezikov« v globalnem svetu. Avgust Pavel si je prizadeval za poseben status slovenskega jezika in za drugačna jezikovna razmerja, kot so bila v slovensko-madžarsko-avstrijskih jezikovnih odnosih uveljavljena do sredine 20. stoletja. Če smo sposobni razumeti Pavla, razumemo preteklost in lahko načrtujemo prihodnost – da bi jo razumeli, moramo razumeti meje nasploh, njihov vpliv in njihovo spreminjanje, predvsem pa jih moramo presegati in odpravljati. Meja je namišljena črta, ki je človeku sicer potrebna, vendar je takih črt na žalost preveč. Državna meja omejuje ljudi, jih kot državljane pogojuje, omejuje in jim povzroča težave, ker se morajo odločati, na kateri strani so. Pavel je take bolečine slikal v svojih pesmih. Jezikovna in etnična meja je določena s stopnjo jezikovne nadutosti večinskega naroda, ki se noče zavedati, da so pravice velikih omejene s pravicami malih, oziroma da sta svoboda in posluh za majhne tudi svoboda velikih, ki so toliko veliki, kolikor posluha imajo za majhne (pa četudi gre samo za Glasoslovje slovenskega narečja Cankove). In prav Pavel nam je pri preseganju teh meja v svojih znanstvenih delih dal lekcijo, ki je nismo v celoti razumeli niti dojeli. Naša družba potrebuje znamenite, pomembne Slovence – eden izmed njih je bil gotovo Avgust Pavel, zato je prav, da se njegovo delo celostno ovrednoti in predstavi strokovni in širši javnosti. Ključne besede: Avgust Pavel, slovensko-madžarsko-avstrijska regija, medjezikovni in medkulturni stiki, slovenščina, madžarščina in nemščina v stiku, zapuščina, prekmursko narečje, prekmurski knjižni jezik, Prekmurska slovenska slovnica, Vend nyelvtan, korespondenca, literatura, kultura, prevajanje Objavljeno v DKUM: 19.01.2017; Ogledov: 2945; Prenosov: 101 Povezava na datoteko |
6. STANKO VRAZ MED ILIRSTVOM IN SLOVENSTVOMTea Berkovič, 2014, diplomsko delo Opis: V pričujočem diplomskem delu sem se ukvarjala z raziskovanjem in s študijem različne strokovne literature, ki opisuje življenje in delo Stanka Vraza, ter z literaturo, povezano z obdobjem romantike in ilirizmom, torej z obdobjem, v katerem je Vraz deloval.
V uvodu je obravnavano književno obdobje romantike – od začetka tridesetih do sredine petdesetih let 19. stoletja (Pogačnik 1988: 221), sledi predstavitev ilirizma, tako v političnem kot tudi v kulturno-književnem gibanju, posvetila pa sem se tudi študiju slovnice Matije Majarja Ziljskega.
V drugem delu sem predstavila življenje in delo Stanka Vraza; takšen je tudi naslov tega poglavja diplomskega dela.
Tretje poglavje pa nosi naslov Jezikovna analiza izbrane Vrazove korespondence, kjer sem se ukvarjala z analizo prvega pisma iz korespondence Vraz–Kočevar. V tem delu je uporabljena primerjava Vrazovega jezika v pismih s pravili, ki jih je postavil M. M. Ziljski v svoji slovnici z naslovom Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik.
Diplomsko delo je zaključeno z ugotovitvami, ki so bile pomembne za Vrazov jezik. Ključne besede: Stanko Vraz, ilirizem, Miklošič, Kranjska Čbelica, Matija Majar Ziljski, Štefan Kočevar, Ilirski klub, Slovenska družba, korespondenca. Objavljeno v DKUM: 24.04.2014; Ogledov: 1882; Prenosov: 249 Celotno besedilo (1,05 MB) |
7. BESEDILNA ANALIZA IZBRANIH DOPISOV ODVETNIŠKE PISARNENastja Repič, 2014, diplomsko delo Opis: Jezik prava je posebno področje rabe jezika, ki s svojimi značilnostmi neposredno uveljavlja novo stanje stvari in odi med strokovne jezike. Ker gre za dokaj hermetičen jezik, je toliko bolj kompleksen kot jezik katere koli druge prakse in s tem toliko bolj zahtevna in odgovorna njegova raba. Preučili bomo jezik prava oz. natančneje eno od njegovih podzvrsti – jezik pravne prakse, ki se uporablja v odvetniški pisarni in ki ga tvorci uporabljajo pri pisanju oz. ubesedovanju svojih besedil ter pri sporazumevanju s strankami. To nas bo vodilo skozi naključno izbrane dopise, ki jih bomo s pomočjo izdelanih kriterijev razdelili na več struktur oz. ravnin, katere bomo natančneje analizirali z različnimi pristopi. V makrostrukturi dopisov bomo pregledali sestavne dele dopisov. Nato bomo preučili namere dopisov in tematsko zgradbo. Kriteriji besedilnosti bodo izhodišče analize. Skozi mikrostrukturo se nam bo prikazovala pravopisna, slovnična, slovarska raven. Pomagali si bomo s pristopom jezikovne pragmatike in s teorijo govornih dejanj. S stilistiko bomo preučili načela pisanja in z njimi povezana načela sporazumevanja. Raziskovanje tvorcev in njihovo pisanje pa se ne bo ustavilo pri pragmatiki, temveč bo analizo nadaljeval pristop jezikovne forenzike s pomočjo interdisciplinarnih ved psiho- in sociolingvistike. Ključne besede: Sporazumevanje, jezik prava, besedilo, poslovna korespondenca, dopisi, makrostruktura, mikrostruktura, stilistika, jezikovna pragmatika, jezikovna forenzika. Objavljeno v DKUM: 28.02.2014; Ogledov: 2216; Prenosov: 254 Celotno besedilo (1,17 MB) |
8. ŽIVLJENJE, DELO IN POMEN AVGUSTA PAVLA V SLOVENSKO-MADŽARSKO-AVSTRIJSKEM PROSTORUBrigita Klujber Varga, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja življenje, delo in pomen polihistorja Avgusta Pavla v slovensko-madžarsko-avstrijskem prostoru.
Avgust Pavel se je rodil 28. avgusta 1886 na Cankovi v Prekmurju. Po končani gimnaziji v Monoštru se je na Madžarskem vpisal na študij madžarščine in latinščine, na pobudo slavista Oszkárja Asbótha pa še na slavistiko. Od leta 1920 pa vse do smrti je živel in delal v Sombotelu. Bil je povezovalec treh narodov, prizadeval si je za sožitje in slogo na stičišču treh držav.
V nalogi je najprej predstavljeno življenje Avgusta Pavla, njegovo pesništvo in prevajanje, knjižničarska dejavnost in muzeološko delo. Temu sledi podrobnejša predstavitev jezikoslovnega dela.
V diplomskem delu so navedeni tudi spomini Judit Pavel na očeta Avgusta Pavla. O njem pa pripoveduje tudi mariborski škof Jožef Smej, Pavlov nekdanji študent.
Avgust Pavel je bil jezikoslovec, profesor, vodil je knjižnico, bil ravnatelj muzeja, etnolog, pesnik in prevajalec. Pavlov pomen in njegovo vlogo pri povezovanju treh narodov na območju ob slovensko-madžarski meji oz. slovensko-madžarsko-avstrijski tromeji nakazujejo društva in ustanove, ki nosijo njegovo ime.
V diplomskem delu je predstavljena njegova vsestranskost s poudarkom na slavistiki in korespondenci z jezikoslovcem Oszkárjem Asbóthom. Naloga vsebuje pisma, in sicer prevode izvirnikov iz madžarščine v slovenščino. Z njihovo pomočjo poskušamo prikazati Pavlove in Asbóthove poglede na jezik domačih Slovencev. Ključne besede: Avgust Pavel, življenje, delo, pomen, Oszkár Asbóth, slavistika, korespondenca Objavljeno v DKUM: 19.11.2012; Ogledov: 2176; Prenosov: 174 Celotno besedilo (1,20 MB) |
9. Vida Jeraj - pesnica slovenske moderneJasmina Štaus, 2011, diplomsko delo Opis: Vida Jeraj je živela in ustvarjala na prelomu iz 19. v 20. stoletje, tj. v razdvojenem času, ki je na eni strani prinašal proces osamosvajanja žensk, na drugi pa ravno nanje pritiskal z ohranjanjem tradicionalnih družinskih vrednot. Ženske kot umetnice so šele začele izoblikovati v svoji izpovedi, prva opaznejša besedila ženske literature pa so izhajala predvsem iz njihovih osebnih izkušenj. Čeprav so se prikrite oblike spolne diskriminacije ohranjale še naprej, je Vida Jeraj ena izmed prvih pesnic, ki so jih v literarnozgodovinske znanstvene študije vključili pomembnejši literarni zgodovinarji na Slovenskem. Uvrstili so jo med pesnice moderne, saj je v desetletju, ko je bila v zvezi z moderno (1899–1909), ustvarila največ in tudi najboljše pesmi; takrat so nastale zanjo značilne pesmi o naravi, ljubezni in otroku. Njeno življenje in osebnost so zaznamovali pretresljivi dogodki: tragične izgube in hrepenenje po neuslišani ljubezni. Iskrena in doživeta čustva je vpletala v svoje pesmi – avtobiografskost se še posebej razkriva v pesmih z ljubezenskimi in s sentimentalnimi motivi. Umetniško, še bolj pa življenjsko, je bila povezana predvsem z različnimi književnimi sodobniki. Med njimi je potekala živahna korespondenca o literarnih vprašanjih, med pisanjem pa so mestoma močno posegali tudi v svoja osebna življenja. O tem, kako zelo so jo cenili, priča tudi njihovo spodbujanje k izdaji pesniške zbirke, čeprav so bile takrat ženske kot umetnice redke. Vsa navedena dejstva so vplivala na poezijo Vide Jeraj, ki je njen izraz ter sinteza njene osebnosti in družbenozgodovinske danosti. In če jo presojamo z vidika celotne slovenske poezije, njena lirika vsebinsko morda res ni presežek in ne izstopa, nedvomno pa je bila Jerajeva med najdrznejšimi in najbolj nadarjenimi pesnicami tedanjega časa. Ključne besede: Vida Jeraj, poezija, slovenska moderna, korespondenca slovenske moderne Objavljeno v DKUM: 10.01.2012; Ogledov: 3806; Prenosov: 327 Celotno besedilo (774,58 KB) |
10. Primorski Slovenci med Italijo in Argentino : diplomsko deloMiha Zobec, 2011, diplomsko delo Opis: Delo obravnava problem izseljevanja primorskih Slovencev v Argentino v času med vojnama. Gre za obdobje, ko je Slovensko primorje z rapalsko pogodbo, sklenjeno med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Italijo, leta 1920 prešlo v okvir italijanske države. Fašistično nasilje, ki je izbruhnilo že kmalu po prvi svetovni vojni, je povzročilo selitve prebivalstva s tega območja. Po vzponu na oblast leta 1922 se je to spremenilo v uradno državno politiko zatiranja slovenske in hrvaške manjšine priključene Julijske krajine in prišlo je do še obsežnejših migracij. Najprej so bili prizadeti tisti, ki so imeli državne službe, kot so bili učitelji ali železničarji, ki jih je italijanska država razselila po notranjosti Apeninskega polotoka, zato da bi se izgubili med italijansko množico in da bi italijanizacija novo pridobljenega območja hitreje stekla. Podobna usoda je doletela pripadnike svobodnih poklicev (npr. večje trgovce, bankirje, odvetnike...) slovenskega in hrvaškega rodu. Množična migracija je imela dokaj enakomeren in kontinuiran tok od začetka dvajsetih pa do začetka tridesetih let, ko je prišlo do združevanja družin, vendar pa je vrhunec dosegla med letoma 1927 in 1929 (z viškom prav leta 1928), ko je fašistično zatiranje postalo najhujše. Samo v Argentino je emigriralo 15.000 ljudi, potem pa se jim je na podlagi združevanja družin pridružilo še 7000, kar pomeni da se je skupno izselilo 23.000 ljudi. Prvi del naloge postavlja v ospredje problem izseljevanja v Argentino iz Julijske krajine, pri čemer obravnava tako vidik vzročnosti (zakaj so se selili v Argentini) kot kvantitativni pregled selitev. Drugi del pa se postavlja na argentinska tla in govori o prihodu primorskih Slovencev v Argentino proti koncu dvajsetih in v začetku tridesetih let, ko so v deželi zavladale avtoritarne oblike vladavine, podobne italijanskemu fašizmu, ki so ga izseljenci izkusili že doma. Ključne besede: zgodovina, izseljevanje, Julijska krajina, fašizem, korespondenca, skupnost, društva, tisk, Argentina, integracija, diplomska dela Objavljeno v DKUM: 18.05.2011; Ogledov: 4702; Prenosov: 579 Celotno besedilo (1,92 MB) |