Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Predmet magistrske naloge je ilustracija (likovna oprema) starejših knjižnih izdaj pisatelja Ivana Cankarja (1876–1918), in sicer del, ki so izšla za časa njegovega življenja. Na slovenskem ozemlju je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje še posebej izstopajoča ilustracija, ki se je napajala iz secesije. V času okrog 1900 je bil pomen ilustracije bistveno večji kakor danes. Med pisateljem Cankarjem in likovnimi umetniki (Ivanom Jagrom (1871–1959), Matijo Jamo (1872–1947), Hinkom Smrekarjem (1883–1942) in drugimi) so se spletle tesne prijateljske vezi, kar se je odražalo v njihovem uspešnem sodelovanju. V nalogi so analizirana tudi naslednja vprašanja, kako so sodelovali založnik, pisatelj in ilustrator, od kod so prihajali umetniški vplivi, koliko pozornosti je v primerjavi z besedilom bilo namenjene ilustraciji, v kolikšni meri so bila v pisateljevem času ilustrirana sodobna književna dela in kako je bila ilustracija sprejeta s strani kritikov. Podrobneje so obravnavane ilustracije Hinka Smrekarja za knjigo Krpanova kobila. Osvetljena sta vloga knjižnih založnikov pri izdaji knjig in vprašanje, kakšno vrsto literature so izdajali; naloga poskuša odgovoriti na vprašanje, kako so določali oziroma se odločali, kateri deli besedila bodo ilustrirani (oziroma ali je bila izbira prepuščena samemu likovnemu umetniku) in na kakšen način so izbirali ilustratorje (je bilo to na podlagi priporočil, prijateljskih vezi ali česa drugega). Posebej je izpostavljen pomembni založnik slovenskih modernistov – Leopold (Lavoslav) Schwentner (1865–1952), ki je s Cankarjem razvil dolgoletno in plodno sodelovanje. V sklepu so podana ključna spoznanja magistrskega dela in izpostavljen znanstveni prispevek k umetnostnozgodovinskemu področju. Naloga vključuje seznam in katalog prvih Cankarjevih ilustriranih izdaj.
Ključne besede: ilustracija, knjižna ilustracija, Ivan Cankar, Lavoslav Schwentner, pisemska korespondenca, založniki, Ivan Jager, Matija Jama, Ivan Žabota, Hinko Smrekar, Fran Tratnik, Maksim Gaspari, Saša Šantel, Rihard Jakopič
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1792; Prenosov: 195
Celotno besedilo (7,89 MB)

Opis: Vzajemna korespondenca dveh velikih evropskih slavistov na prelomu 19. in 20. stoletja, M. Murka (1861–1952) in J. Polívke (1858–1933) razkriva bogato znanstveno sodelovanje v srednjeevropskem prostoru, ko so se na obrobnih področjih habsburške monarhije povezovale slavistične filološke raziskave z narodnim gibanjem in s kulturno-političnimi ambicijami. Odnos, ki je temeljil na izmenjavi idej in medsebojni inspiraciji, je zaznamoval delo in življenje tako češkega kot slovenskega znanstvenika. V pismih sta se posvečala novi podobi univerzitetnih slavistik v Pragi in na Dunaju, razmišljala sta o neuresničeni možnosti osnovanja slovenske fakultete na Karlovi univerzi v Pragi.
Ključne besede: zgodovina slavistike, korespondenca, slovensko-češki odnosi, slovanska filologija
Objavljeno v DKUM: 13.02.2018; Ogledov: 1065; Prenosov: 365
Celotno besedilo (363,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V pričujočem diplomskem delu sem se ukvarjala z raziskovanjem in s študijem različne strokovne literature, ki opisuje življenje in delo Stanka Vraza, ter z literaturo, povezano z obdobjem romantike in ilirizmom, torej z obdobjem, v katerem je Vraz deloval. V uvodu je obravnavano književno obdobje romantike – od začetka tridesetih do sredine petdesetih let 19. stoletja (Pogačnik 1988: 221), sledi predstavitev ilirizma, tako v političnem kot tudi v kulturno-književnem gibanju, posvetila pa sem se tudi študiju slovnice Matije Majarja Ziljskega. V drugem delu sem predstavila življenje in delo Stanka Vraza; takšen je tudi naslov tega poglavja diplomskega dela. Tretje poglavje pa nosi naslov Jezikovna analiza izbrane Vrazove korespondence, kjer sem se ukvarjala z analizo prvega pisma iz korespondence Vraz–Kočevar. V tem delu je uporabljena primerjava Vrazovega jezika v pismih s pravili, ki jih je postavil M. M. Ziljski v svoji slovnici z naslovom Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik. Diplomsko delo je zaključeno z ugotovitvami, ki so bile pomembne za Vrazov jezik.
Ključne besede: Stanko Vraz, ilirizem, Miklošič, Kranjska Čbelica, Matija Majar Ziljski, Štefan Kočevar, Ilirski klub, Slovenska družba, korespondenca.
Objavljeno v DKUM: 24.04.2014; Ogledov: 1882; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja življenje, delo in pomen polihistorja Avgusta Pavla v slovensko-madžarsko-avstrijskem prostoru. Avgust Pavel se je rodil 28. avgusta 1886 na Cankovi v Prekmurju. Po končani gimnaziji v Monoštru se je na Madžarskem vpisal na študij madžarščine in latinščine, na pobudo slavista Oszkárja Asbótha pa še na slavistiko. Od leta 1920 pa vse do smrti je živel in delal v Sombotelu. Bil je povezovalec treh narodov, prizadeval si je za sožitje in slogo na stičišču treh držav. V nalogi je najprej predstavljeno življenje Avgusta Pavla, njegovo pesništvo in prevajanje, knjižničarska dejavnost in muzeološko delo. Temu sledi podrobnejša predstavitev jezikoslovnega dela. V diplomskem delu so navedeni tudi spomini Judit Pavel na očeta Avgusta Pavla. O njem pa pripoveduje tudi mariborski škof Jožef Smej, Pavlov nekdanji študent. Avgust Pavel je bil jezikoslovec, profesor, vodil je knjižnico, bil ravnatelj muzeja, etnolog, pesnik in prevajalec. Pavlov pomen in njegovo vlogo pri povezovanju treh narodov na območju ob slovensko-madžarski meji oz. slovensko-madžarsko-avstrijski tromeji nakazujejo društva in ustanove, ki nosijo njegovo ime. V diplomskem delu je predstavljena njegova vsestranskost s poudarkom na slavistiki in korespondenci z jezikoslovcem Oszkárjem Asbóthom. Naloga vsebuje pisma, in sicer prevode izvirnikov iz madžarščine v slovenščino. Z njihovo pomočjo poskušamo prikazati Pavlove in Asbóthove poglede na jezik domačih Slovencev.
Ključne besede: Avgust Pavel, življenje, delo, pomen, Oszkár Asbóth, slavistika, korespondenca
Objavljeno v DKUM: 19.11.2012; Ogledov: 2176; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: Delo obravnava problem izseljevanja primorskih Slovencev v Argentino v času med vojnama. Gre za obdobje, ko je Slovensko primorje z rapalsko pogodbo, sklenjeno med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Italijo, leta 1920 prešlo v okvir italijanske države. Fašistično nasilje, ki je izbruhnilo že kmalu po prvi svetovni vojni, je povzročilo selitve prebivalstva s tega območja. Po vzponu na oblast leta 1922 se je to spremenilo v uradno državno politiko zatiranja slovenske in hrvaške manjšine priključene Julijske krajine in prišlo je do še obsežnejših migracij. Najprej so bili prizadeti tisti, ki so imeli državne službe, kot so bili učitelji ali železničarji, ki jih je italijanska država razselila po notranjosti Apeninskega polotoka, zato da bi se izgubili med italijansko množico in da bi italijanizacija novo pridobljenega območja hitreje stekla. Podobna usoda je doletela pripadnike svobodnih poklicev (npr. večje trgovce, bankirje, odvetnike...) slovenskega in hrvaškega rodu. Množična migracija je imela dokaj enakomeren in kontinuiran tok od začetka dvajsetih pa do začetka tridesetih let, ko je prišlo do združevanja družin, vendar pa je vrhunec dosegla med letoma 1927 in 1929 (z viškom prav leta 1928), ko je fašistično zatiranje postalo najhujše. Samo v Argentino je emigriralo 15.000 ljudi, potem pa se jim je na podlagi združevanja družin pridružilo še 7000, kar pomeni da se je skupno izselilo 23.000 ljudi. Prvi del naloge postavlja v ospredje problem izseljevanja v Argentino iz Julijske krajine, pri čemer obravnava tako vidik vzročnosti (zakaj so se selili v Argentini) kot kvantitativni pregled selitev. Drugi del pa se postavlja na argentinska tla in govori o prihodu primorskih Slovencev v Argentino proti koncu dvajsetih in v začetku tridesetih let, ko so v deželi zavladale avtoritarne oblike vladavine, podobne italijanskemu fašizmu, ki so ga izseljenci izkusili že doma.
Ključne besede: zgodovina, izseljevanje, Julijska krajina, fašizem, korespondenca, skupnost, društva, tisk, Argentina, integracija, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 18.05.2011; Ogledov: 4702; Prenosov: 579
Celotno besedilo (1,92 MB)