| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NEGATIVEN VPLIV VISOKIH KONCENTRACIJ SUHE SNOVI V GNOJEVKI NA VZNIK IN ZAČETNO RAST NEKATERIH TRAVNIŠKIH RASTLIN
Katja Gornik, 2012, diplomsko delo

Opis: Negativni vplivi gnojevke pri gnojenju travinja še vedno predstavljajo velik problem v kmetijstvu. Na to temo smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede leta 2011 izvedli lončni poskus v rastlinjaku in poskus z gnojevko na travniku. V poskusu smo proučevali vpliv visokih koncentracij suhe snovi v gnojevki na kalivost in začetno rast ozkolistnega trpotca (Plantago lanceolata L.), divjega korenja (Daucus carota L.), trpežne ljuljke (Lolium perenne L.), bele detelje (Trifolium repens L.) in navadnega regrata (Taraxacum officinale Weber). Oba poskusa sta bila zasnovana kot trofaktorska: rastlina, gnojevka in koncentracija gnojevke. Uporabili smo dve gnojevki iz različnih govedorejskih kmetij, ki smo ju redčili na 4, 7 in 10 % suhe snovi. V kontrolnem obravnavanju smo uporabili samo vodo. V povprečju čez vse rastlinske vrste višje koncentracije suhe snovi v gnojevki negativno vplivajo na kalitev in začetno rast. Ugotovili smo, da vse rastlinske vrste ne odreagirajo enako na enake koncentracije suhe snovi. Pri uporabi gnojevke na travinju je potrebno predhodno redčenje gnojevke z vodo. Prav tako smo prišli do zaključka, da se moramo v sušnem in vročem obdobju apliciranju gnojevke na travniku izogniti, saj se lahko gnojevka izsuši in se še poveča vsebnost suhe snovi, kar neugodno vpliva na vznik rastlin.
Ključne besede: ozkolistni trpotec, navadni regrat, trpežna ljuljka, bela detelja, divje korenje, kalivost semena, gnojevka
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1512; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

2.
Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi
Klavdija Pangerl, 2013, diplomsko delo

Opis: Leta 2006 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru izvedli ekološki poljski poskus združene setve zelenjadnic, s katerim smo preučili vpliv petih zelenjadnic na pridelek korenja (Daucus carota L.). Korenje kot osnovni posevek je bil posejan skupaj z zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. vulgaris var. conditiva Alef.), koper (Anethum graveolens), grah (Pisum sativum L.) in nizek fižol (Phaseolus vulgaris). Zelenjadnice so bile posejane istočasno kot korenje, le sadike solate smo predhodno vzgojili v rastlinjaku Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor. Vse zelenjadnice so bile posejane po aditivnem vzorcu združene setve, na sredi medvrstnih prostorov korenja. Kot samostojni posevek so bile posejane tudi ostale zelenjadnice. Postavitev poskusa je bil naključni blok sistem s štirimi ponovitvami. Izračunane so bile vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER). Statistično značilno je bil dosežen največji pridelek korenja v združeni setvi z nizkim grahom (1,48), najnižji dosežen LER pa je bil v združeni setvi s koprom (0,86). Rezultati poskusa so pokazali prednost združene setve korenja z vsemi ostalimi posevki, razen s koprom.
Ključne besede: korenje, združena setev, količnik ekvivalenta tal (LER), ekološko kmetovanje, pridelek zelenjadnic
Objavljeno: 30.08.2013; Ogledov: 1278; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

3.
Vpliv kulinarične obdelave na vsebnost nitratov v korenju
Sanja Cestnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Cilj naše raziskave je bil določiti dinamiko spreminjanja vsebnosti nitratov v korenju (Daucus carota L.) v postopku kulinarične obdelave glede na način pridelave zelenjave. Študijo smo izvedli v zimskem času 2012 in spomladanskem času 2013, nitrate pa smo analizirali s HPLC-metodo in rezultate statistično ovrednotili. Rezultati poskusa so pokazali, da je korenje zelenjava z nizko vsebnostjo nitratov, vendar pa so bili nitrati v osnovnih vzorcih razpršeni od zelo nizkih do visokih vrednosti. Ekološko pridelano korenje je v povprečju vsebovalo 3,5-krat višjo koncentracijo nitratov kot konvencionalno pridelano korenje. Od vseh tehnik je obdelava umivanje + lupljenje + kuhanje + pire najbolj vplivala na zmanjšanje nitratov. Ostale postopkovne tehnike (umivanje, umivanje + lupljenje) so povzročile manjše spremembe. Ne glede na način pridelave ni bilo statistično pomembnih razlik med osnovnimi in kulinarično obdelanimi vzorci. Glede na vsebnost nitratov lahko sklepamo, da nitrat v korenju ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.
Ključne besede: korenje, nitrati, kulinarična obdelava, način pridelave
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 1457; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici