| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
RAZMERJE MED ZDRAVORAZUMSKIMI UTEMELJITVAMI VERE V BOGA IN ZNANSTVENIMI DOGNANJI NA TEM PODROČJU
Tjaša Boroja, 2013, diplomsko delo

Opis: Temelj pričujoče diplomske naloge je obravnava razmerja med zdravorazumskimi utemeljitvami vere v boga in znanstvenimi dognanji na tem področju. Na podlagi tega smo si v okviru teoretičnega dela zastavili šest predpostavk, zakaj naj bi ljudje verovali v boga. Predstavitev ključnih znanstvenih razlag religije z avtorji in opis razlag ter raziskav, ki so se pojavile do sedaj, temelji na izvoru religije kot smiselni razlagi življenja in sveta, ter viru tolažbe. Analizirali smo Durkheimovo sociologistično pojmovanje religije, proučili religijo kot stranski produkt prirojenih kognitivnih vzorcev in produkt težnje po racionalnem izbiranju, prav tako pa smo poudarili izkustveno podlago religije. V empiričnem delu naloge smo na podlagi predstavljene teorije ter s pomočjo kvalitativnega zbiranja podatkov poiskali razloge za vero v boga, s katerimi smo razložili posameznikove težnje po verovanju. S pomočjo šestnajstih udeležencev, ki so sodelovali v delno-strukturiranem intervjuju, katerega smo izvajali v času najpomembnejšega krščanskega praznika velike noči v romarskem kraju, imenovanem Međugorje, smo preverili, zakaj posamezniki po njihovi lastni oceni verujejo v boga, kakšne zdravorazumske utemeljitve vere prevladujejo pri vernikih in kakšne so njihove predstave o bogu. Namen in cilj empiričnega dela je, prikazati in povezati konkretna mnenja, stališča in poglede sodelujočih vernikov ter jih primerjati z obstoječimi teoretičnimi pristopi. Analiza intervjujev, ki je temeljila na zelo pristranskem vzorcu subjektivnih ocen nestrokovnjakov, je pokazala, da posamezniki največji pomen za posameznikovo vero pripisujejo potrebi po tolažbi. Temu sledijo motivi izkustva, socializacije, racionalne izbire in intelektualnega iskanja odgovorov. Izkazalo se je, da se ocene mnenja respondentov glede izhodišča religioznosti pomembno razlikujejo od znanstvenih pogledov. Razlike se kažejo predvsem v pomenu socializacije. Iz znanstvene literature namreč izhaja, da je religijska socializacija bistvenega pomena za religioznost posameznika, večina sodelujočih respondentov pa je mnenja, da religijska socializacija ni pomemben razlog za njihovo trenutno verovanje. Sicer njena prisotnost pri skoraj vseh udeležencih kaže velik pomen, a kot lahko razberemo iz rezultatov, se lahko religioznost brez socializacije razvije le ob pogoju izrazite potrebe po tolažbi in izkustvu verske izkušnje. Po naših izsledkih sta torej tolažba in izkustvo ključna motivatorja, kar postavlja pod vprašaj nekatere znanstvene teorije.
Ključne besede: Religija, vera, verovanje, korenina, smisel življenja, tolažba, izkustvena podlaga, socializacija, družba, posameznik, racionalna izbira, Međugorje.
Objavljeno: 17.07.2013; Ogledov: 1488; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
Vpliv podlage M9 in različnih načinov sajenja na razvoj koreninskega sistema in nadzemnega dela pri jablani sorte 'Gala' in 'Zlati delišes'
Marko Šonaja, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V okviru diplomskega dela smo spomladi leta 2005 ob krčenju nasada v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik izvedli poskus na jablanah sorte 'Gala' in 'Zlati delišes' na podlagi M9, pri katerem smo ugotavljali vpliv podlage in različnih načinov sajenja na maso koreninskega sistema in maso nadzemnega dela jablan. V poskus smo vključili tri obravnavanja v dveh variantah: obravnavanje z gojitveno obliko vitko vreteno (VV), obravnavanje z gojitveno obliko zelo vitko vreteno (ZVV) in obravnavanje z gojitveno obliko izboljšan navpični kordon (K). Medvrstna razdalja je znašala 3,3 m. Poskus v varianti A je vključeval 8 dreves v vsakem obravnavanju, ki so bila posajena klasično v zemljo, v varianti B pa po 3 drevesa, ki so bila posajena v greben, kar pomeni skupaj 11 dreves po obravnavanju. Skupno smo tako spremljali 33 dreves vsake sorte. Izenačena drevesa smo izkopali z bagerjem tako, da smo ohranili koreninski sistem. Masa lesa je bila vrednotena na način, da smo očistili korenine, porezali rodne nosilce, jih stehtali in z motorno žago odrezali korenine tik nad koreninskim vratom. Nato smo stehtali maso očiščenega koreninskega sistema in debla s prevodnikom. Iz rezultatov meritev smo izračunali maso dreves (MD). Podatke o masi nadzemnega dela svežega lesa (MND) in masi podzemnega dela svežega lesa (MPD), pridobljene v fazi mirovanja smo po posamezni sorti dopolnili s podatki o pridelku, za katere smo po obravnavanjih izračunali indekse alternativne rodnosti. Podatki kažejo, da se s povečanjem gostote sajenja MPD, MND in MD znižuje. Podatki glede različnih načinov sajenja pa kažejo, da sajenje na greben vpliva na slabšo vegetativno rast in razvoj nadzemnega dela neodvisno od sorte. Z zmanjševanjem gostote sajenja se povprečni skupni pridelek na drevo povečuje pri obeh sortah. V nasprotju s sorto 'Gala' je pri sorti 'Zlati delišes' indeks alternance pri obravnavanjih (ZVV) in (K) večji od 50 %, kar kaže na izraženo izmenično rodnost v omenjenih obravnavanjih.
Ključne besede: vegetativna podlaga 'M9', jablana, korenina, 'Gala', 'Zlati delišes'
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 825; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (951,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici