Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo iz petih različnih vinogradov različnih starosti na severni strani mesta Maribor, kjer se nahajajo Mestni vrh, Kalvarija, Piramida in Vinarje, odvzeli vzorce semenske banke tal. Na podlagi identificiranih vrst semenske banke tal in vrst iz re-centnega popisa smo primerjali vinograde med seboj po starosti in ugotovili, da se števi-lo vrst v SBT in recentni združbi s starostjo vinogradov povečuje. Enak trend opazimo pri številu semen. Preverili smo tudi vrstno pestrost glede na režim upravljanja z vinogradi. Izvzeli smo povprečje vrst SBT treh intenzivnih vinogradov in dveh ekstenzivnih/zapuščenih vinogradih, ki sta enkrat letno košena oziroma sta v procesu primarne sukcesije. V intenzivnem vinogradu je bilo v povprečju na vzorec manj vrst v primerjavi z ekstenzivnim/zapuščenim vinogradom, medtem ko je povprečno število semen na vzo-rec prevladovalo nekoliko bolj v intenzivnem vinogradu. Vzorce v vsakem vinogradu smo odvzeli po transektu na robu, ¼ in sredini vinograda. Tako smo ugotovili, da se število vrst in število semen od roba proti sredini vinograda zmanjšuje. Enak trend opazimo vzdolž transekta. Od periferije vinograda v notranjost se je s transketom število vrst in število semen zmanjševalo. S Pearsonovim korelacijskim koeficientom smo dokazali, da na vnos vrst/semen vpliva heterogena krajina in robni efekt.
Ključne besede: semenska banka tal, recentni popis, starost vinogradov, režim upravljanja, intenzivni vinograd, ekstenzivni/zapuščen vinograd, transekt, Pearsonov korelacijski koeficient, heterogena krajina, robni efekt, rob, ¼ in sredina vinograda
Objavljeno v DKUM: 04.01.2023; Ogledov: 875; Prenosov: 79
Celotno besedilo (10,30 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo v državah Evropske Unije. Osrednji namen dela je bilo razumevanje povezave med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu 27 držav EU, dodatno pa preverjanje dejanske povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu držav EU. V uvodnih poglavjih smo vzpostavili pregled teorij o povezavi med finančnim sistemom in gospodarsko rastjo ter predstavili obstoječe študije izbranega področja. V empiričnem delu raziskave, smo za vsako državo EU analizirali gospodarsko rast, gospodarsko razvitost in kazalnike razvitosti finančnega sistema. Z izračunom korelacijskega koeficienta smo ugotavljali ali obstaja povezava med gospodarsko rastjo in gospodarsko razvitostjo s kazalniki finančne razvitosti. Kot kazalnik gospodarske rasti smo izbrali BDP rast, kot kazalnik gospodarske razvitosti pa BDP na prebivalca. Za kazalnike finančne razvitosti smo uporabili indeks finančne razvitosti, ki so ga razvili Sahay et al. (2015) in ga izračunava IMF (2021), likvidne obveznosti kot % BDP, borzno kapitalizacijo kot % BDP in domače kredite privatnemu sektorju kot % BDP. Ugotovili smo, da v EU kot celoti med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo obstaja pozitivna korelacija pri treh izmed štirih izbranih kazalnikih finančne razvitosti. Države smo razdelili v dve skupini, finančno bolj in finančno manj razvite in ugotavljali, ali med skupinama obstajajo razlike v jakosti povezave med spremenljivkami. Ugotovili smo, da je v finančno bolj razvitih državah povezava med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo pri treh kazalnikih finančne razvitosti višja, kot v finančno manj razvitih državah, pri enem kazalniku (domači krediti privatnemu sektorju kot % BDP) pa povezave nismo zaznali tako pri finančno bolj razvitih kot pri finančno manj razvitih. Nato smo izračune ponovili tudi za kazalnik gospodarske razvitosti, kjer smo zaznali pozitivno povezavo pri treh kazalnikih, pri enem pa ne. Pri izračunu korelacijskih koeficientov za finančno bolj in finančno manj razvite države smo ugotovili, da so trije od štirih koeficientov za finančno bolj razvite države pozitivni in višji od korelacijskih koeficientov za finančno manj razvite države. Le pri domačih kreditih privatnemu sektorju so finančno manj razvite države imele večji korelacijski koeficient kot finančno bolj razvite države.
Ključne besede: Bruto domači proizvod, finančna razvitost, Pearsonov korelacijski koeficient, Evropska Unija, gospodarska rast.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 1256; Prenosov: 109
Celotno besedilo (2,18 MB)

Opis: Finančna analiza omogoča ocenjevaje oz. vrednotenje finančnih rezultatov, katere dosežemo v opazovanem obdobju. Na osnovi le-te pridemo do spoznanja, ali smo v opazovanem času dosegli zastavljene cilje oz. pridobimo informacijo, na katerem področju ne dosegamo zastavljenih ciljev in na katerem jih presegamo. Prav tako nas zanima povezanost določenih kazalnikov med seboj ter njihova stopnja korelacije oz. povezanosti. V bankah za proučevanje finančne kondicije kreditojemalca najpogosteje uporabljamo finančne kazalnike likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti. Z navedenimi kazalniki preverimo preteklo poslovanje družbe, trenutno finančno zdravje ter na osnovi projekcij poslovanja predvidimo bodoče kazalnike poslovanja. Predvsem pa z le-temi preverjamo uspešnost preteklih ukrepov v poslovanju družbe kreditojemalke. Kadar se družbi kreditojemalki poslabša poslovanje do te mere, da nastopijo likvidnostne težave predvsem v obliki zamud pri poravnavi finančnih obveznosti, mora družba pričeti s postopkom prestrukturiranja finančnih obveznosti. Cilj navedenega je doseči takšno finančno strukturo, katera omogoča pravočasno poravnavo vseh obveznosti, zraven tega pa še zadostne investicijske vložke za razvoj. Ob tem je potrebno upoštevati načela in metode prestrukturiranja. Na primeru družb v konsolidirani skupini smo prikazali postopek prestrukturiranja z vsemi ukrepi, kateri so bili izvedeni v obdobju prestrukturiranja. Na osnovi finančne analize oz. finančnih kazalnikov likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti smo analizirali finančno stanje v obdobju pred prestrukturiranjem ter v letih izvedbe prestrukturiranja in analizirali doseganje zastavljenih ciljev primerjalno s panogo, v kateri konsolidirana skupina posluje. S hipotezo 1 smo analizirali uspešnost finančnega prestrukturiranja pri kazalnikih likvidnosti in donosnosti v opazovanem obdobju pred in v času prestrukturiranja. Finančna analiza je pokazala izboljšanje na večini kazalnikov, s čimer smo potrdili navedeno hipotezo. Pri hipotezi 2 smo preverjali uspešnost finančnega prestrukturiranja glede na finančne kazalnike solventnosti in finančne varnosti ter povezanost oz. korelacijo med le-temi. Prav tako smo glede na splošno oceno navedeno hipotezo potrdili, saj smo empirično dokazali izboljšanje večine kazalnikov ter korelacijo med le-temi. Za izračun slednje smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. V sklepu naloge navajamo, da so ukrepi finančnega prestrukturiranja bili uspešni in so po večini dosegli zastavljene cilje pri kazalnikih likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti, prav tako smo ugotovili korelacijo med slednjima dvema kazalnika.
Ključne besede: finančna analiza, likvidnost, donosnost, solventnost, finančna varnost, finančno prestrukturiranje, Pearsonov korelacijski koeficient
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1249; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Globalni trgi so izpostavljeni velikim premikom v smislu medsebojnega gospodarskega povezovanja. To vodi h gospodarskim spremembam, ki se odražajo na sinhronosti delniških gibanj, za katere mnogokrat trdimo, da na osnovi znanih informacij in prihodnjih pričakovanj kažejo gospodarsko sliko prihodnosti. Čeprav je sinhronost med delniškimi indeksi na trgu že ves čas prisotna, se z razvojem in integracijo novih trgov sedaj uveljavlja v vse bolj globalnem merilu. Študije potrjujejo, da se sinhronost v času krize povečuje. Pri tem ima pomembno vlogo širjenje okužb ter kanali, po katerih se te prenašajo. Razlogov za hitro in neovirano prenašanje okužb je več. Po eni strani se zaradi medsebojnega povezovanja, ki ga spremljajo povečana medsebojna trgovina, financiranje mednarodnih finančnih ustanov na mednarodnih trgih, ter investitorjev, ki želijo svoje portfelje razpršiti po vseh regijah sveta, ustvarjajo ugodni pogoji za širjenje negativnih šokov oz. okužb. Po drugi strani so države s širjenjem globalizacije in povezovanjem v skupne politične, pravne in valutne sisteme podvržene enakim pogojem, pod katerimi na trgu delujejo. V magistrski nalogi izhajamo iz korelacijske teorije, ter z njeno pomočjo skušamo opredeliti ter pojasniti vzroke, ki vplivajo na moč povezanosti svetovnih delniških indeksov. V teoretičnem delu poskušamo opredeliti vlogo borze v finančnem sistemu, ter navedemo spremembe na borznih trgih, ki v zadnjem obdobju močno krojijo njihovo delovanje. Nadalje v tem delu opredelimo temeljne dejavnike razvoja delniških trgov, ter predstavimo podatke konkretno proučevanega vzorca. V Sklepnem delu teoretičnega dela smo opredelili pojem okužba, ter pojasnili posledice prenašanja negativnih šokov iz okuženih gospodarstev na zdrava in s tem povezano širjenje kriz med svetovnimi ekonomijami. Hkrati smo navedli kanale prenosa, podrobneje opisali potek prenašanja negativnih signalov, ter predstavili načine merjenja okužb in ukrepe namenjene njihovi preprečitvi. V praktičnem delu merimo stopnjo povezanosti med delniškimi indeksi, pri čemer naša analiza temelji na uporabi Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Z njim smo proučevali gibanje moči povezanosti med svetovnimi indeksi na podlagi 1-letnega časovnega okna. Predvsem nas je zanimalo gibanje moči povezanosti med nekaterimi svetovnimi delniškimi indeksi v času, še posebej v obdobju 6 gospodarskih kriz v zadnjih 30 letih. Nadalje smo proučevali ali, in v kakšni meri indikatorji stopnje razvitosti borznega trga vplivajo na moč medsebojne povezanosti delniških indeksov. Posebno pozornost smo namenili primerjavi med razvitimi trgi in trgi v razvoju, pri čemer smo v drugem koraku analizo ponovili na vzorcu držav, ki smo jih razcepili na manjše geografske regije. V sklepnem delu praktičnega dela smo merili stopnjo povezanosti temeljnih dejavnikov razvitosti delniškega trga v odnosu do gospodarske rasti posameznega gospodarstva.
Ključne besede: delniški trgi, teorija okužbe, gospodarska kriza, Pearsonov korelacijski koeficient, razvite države, države v razvoju, sinhronost, rast bruto domačega proizvoda, likvidnost, tržna kapitalizacija, koeficient obračanja, razvitost borznega trga.
Objavljeno v DKUM: 11.08.2016; Ogledov: 1632; Prenosov: 85
Celotno besedilo (4,54 MB)

Opis: Electrochemical noise data in the presence of pitting, general corrosion and passivity were analyzed using the discrete wavelet transform. The registered current noise was decomposed into a set of band-limited details, which contain information about corrosion events occurring at a determined time-scale. It has been observed that the signal variance and variances of details depend on the intensity of processes. Distribution of the signal energy among different details was characteristic for the particular type of corrosion. The characterization of corrosion processes on the basis of in the wavelet domain calculated Hurst parameter H and fractal dimension, D, of electrochemical noise signals has been established. It is concluded that general corrosion is a stationary random process with a weak persistence and D= 2.14, whereas pitting corrosion is a non-stationary process with a long memory effect and D = 1.07. Passivity is a non-stationary process near to the Brownian motion with D = 1.56. The persistence features of electrochemical noise signals were explained also by correlation coefficients calculated between signals obtained by discrete wavelet multiresolution decomposition.
Ključne besede: elektrokemijski šum, valčki, Hurstov parameter, fraktalna dimenzija, korelacijski koeficient, korozija, electrochemical noise, wavelets, Hurst parameter, fractal dimension, correlation coefficients, corrosion
Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 2338; Prenosov: 89
Povezava na celotno besedilo