| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
NAČRTOVANJE MEDPREDMETNIH DIDAKTIČNIH SKLOPOV
Janja Perko, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo načrtovanje medpredmetnih didaktičnih sklopov, ki lahko veliko prispevajo k doseganju kakovosti izobraževanja. V današnji pedagoški praksi je namreč pouk močno predmetno urniško strukturiran, zato so učne vsebine, ki sicer tvorijo sklenjeno celoto, razdrobljene na majhne dele. Ta razdrobljenost se najprej kaže v ločevanju vsebin na posamezne učne predmete (med katerimi so povezave običajno redke in šibke) znotraj teh pa še na posamezne ure pouka. Medpredmetno povezovanje predstavlja način, kako razdrobljene dele celotne učne vsebine znova povezati v razumljivejšo, uporabnejšo in bolj življenjsko celoto. V teoretičnem delu so predstavljene vsebine, vezane na medpredmetno povezovanje in načrtovanje le-tega. Podrobneje je predstavljeno načrtovanje pouka na splošno, predvsem načrtovanje pouka na etapni ravni, saj je medpredmetne povezave smiselno načrtovati v obliki didaktičnih sklopov. Tako govorimo o samem pojmu medpredmetno povezovanje, o njegovi smiselnosti, prednostih, možnostih in značilnostih. Teoretične ideje so prikazane tudi skozi praktične primere načrtovanja takšnega načina poučevanja. Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni na vzorcu 50-ih učiteljev štirih osnovnih šol. Namen empirične raziskave je bil raziskati dejansko stanje v zvezi z naslovno tematiko med učitelji praktiki na obeh stopnjah osnovne šole – razredni in predmetni stopnji. Zanimalo nas je, kako učitelji takšen način dela poznajo ter v kolikšni meri in na kakšen način se poslužujejo načrtovanja didaktičnih sklopov, ali učne predmete in vsebine med seboj povezujejo, kakšno je njihovo mnenje o načrtovanju medpredmetnih didaktičnih sklopov. Ob tem nas je zanimalo, če obstajajo razlike v odgovorih med razredno in predmetno stopnjo ter razlike v odgovorih po starosti učiteljev. Ugotovili smo, da medpredmetno povezovanje predstavlja kvaliteten način doseganja izobraževalno-vzgojnih ciljev, še posebej, če je načrtovano v smislu didaktičnih sklopov na etapni ravni, in prinaša številne prednosti za vse subjekte pouka. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da je poznavanje, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja in didaktičnih sklopov na obravnavanih štirih šolah dobro, če ne celo odlično. Razlike med omenjenimi skupinami učiteljev sicer obstajajo, vendar ne v večjem obsegu in so v glavnem povezane z naravo dela na posamezni stopnji poučevanja.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, integracija pouka, korelacije, didaktični sklopi, načrtovanje pouka, izvajanje pouka, didaktika
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 2705; Prenosov: 820
.pdf Celotno besedilo (524,16 KB)

5.
NARAVNOGEOGRAFSKI VPLIVI NA POJAVNOST GOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA IZBRANEM OBMOČJU SLOVENSKE ISTRE
Igor Paušič, 2009, diplomsko delo

Opis: Habitatni tip ali tip življenjskega prostora predstavlja fitocenozo in zoocenozo kot značilna dela ekosistema, povezana z abiotskimi dejavniki (prst, podnebje, prisotnost in kakovost vodnih virov, svetlobe itd.) na prostorsko omejenem območju. Vegetacija variira glede rastnih pogojev in razmer na rastišču. Običajno se pri fitocenoloških popisih ne oziramo na dejavnike okolja, saj je v ospredju našega zanimanja vrstna pestrost, morfologija in značaj združbe. Habitatni tip se določa glede na rastlinske vrste, ki sam habitatni tip opredeljujejo (vrste, ki karakterizirajo, so značilnice posameznega habitatnega tipa). V diplomskem delu predstavljamo inventar habitatnih tipov izbranega območja v Slovenski Istri. Na omenjenem območju smo primerjali zvezo med posameznimi relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki (temperatura zraka, višina padavin, prst, geološka sestava, letna vrednost sončne energije, ekspozicija, nadmorska višina in naklon) na pojavnost gozdnih habitatnih tipov. V diplomskem delu nas je zanimalo, kje na izbranem območju posamezni tipi gozdov uspevajo in katere vrednosti nekega naravnogeografskega dejavnika posamezni gozdni habitatni tip na izbranem območju preferira. Izračunali smo stopnjo korelacije med gozdnimi površinami ter relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki na izbranem območju Slovenske Istre. Za analizo podatkov ter izdelavo tematskih kart in grafikonov smo uporabljali programa ArcGIS 9.2 ter statistični program Weka-3-6.
Ključne besede: Slovenska Istra, vegetacija, kartiranje habitatnih tipov, habitatni tipi, naravnogeografski dejavniki, korelacije med naravnogeografskimi dejavniki in gozdnimi habitatnimi tipi
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 2488; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (34,66 MB)

6.
VPLIV VALUTNE DIVERZIFIKACIJE DENARNIH TOKOV NA IZPOSTAVLJENOST VALUTNEMU TVEGANJU
Maja Globočnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Za podjetja, ki poslujejo na mednarodnih trgih, in sicer v različnih valutnih območjih, je značilno, da imajo denarne tokove nominirane v različnih tujih valutah. Zaradi tega na splošno velja, da višina izpostavljenosti valutnemu tveganju narašča premo sorazmerno z naraščajočo vpletenostjo podjetja v mednarodni gospodarski prostor. Pri tem je treba upoštevati, da valutna diverzifikacija denarnih tokov lahko omeji moč posameznih vplivov, ki jih imajo spremembe v deviznih tečajih na skupno vrednost pričakovanih denarnih tokov. Valutna diverzifikacija denarnih tokov po navadi izhaja iz geografske diverzifikacije mednarodnega poslovanja podjetja, njen vpliv pa v glavnem temelji na možnosti izkoriščanja nizkih pozitivnih korelacij med valutami. Večja geografska razpršenost poslovanja po navadi pomeni tudi večjo diverzifikacijo valut, v katerih so nominirani denarni tokovi, kar za podjetja pomeni tudi več možnosti za medsebojno izravnavo ugodnih in neugodnih izpostavljenosti valutnemu tveganju, kar posledično vpliva tudi na zmanjšano skupno raven izpostavljenosti tovrstnemu tveganju. Različni avtorji na področju obvladovanja valutnega tveganja, na primer Brealey in Kaplanis (1995), Logue (1995), Godfrey in Yee (1996), Shapiro in Sarin (2009) ter Madura in Fox (2011), se strinjajo, da podjetja, ki poslujejo na mednarodnih trgih, pri obvladovanju valutnega tveganja razpolagajo z določenimi prednostmi, ki jih ponujajo naravne oblike zavarovanj in ki so povezane tudi z valutno diverzifikacijo denarnih tokov. Korelacije med valutami so po navadi odvisne od povezave med dejavniki, ki vplivajo na spremembe v deviznih tečajih, ali pa nastanejo kot posledica prisotnosti tretje valute, ki vpliva na vrednost preostalih valut. Za države iz iste geografske regije so ponavadi značilne močne gospodarske povezave, ki temeljijo na geografski bližini ali podobnih gospodarskih in političnih dejavnikih. Zaradi tega naj bi imela podjetja, ki poslujejo v različnih geografskih regijah, in to v različnih valutnih območjih, več možnosti za izkoriščanje prednosti, ki so povezane z naravno obliko izravnave ugodnih in neugodnih izpostavljenosti valutnemu tveganju. S to trditvijo se na primer strinja tudi Pantzalis (Pantzalis et al. 2001), ki je v svoji raziskavi ugotovil, da so podjetja z bolj razvejano mrežo mednarodnega poslovanja uspešnejša v učinkovitem obvladovanju izpostavljenosti valutnemu tveganju. Navedeno so potrdili tudi izsledki empiričnega raziskovanja, v katerem je Makar (Makar et al. 1999) ugotovil, da pogostost uporabe valutnih izvedenih finančnih instrumentov narašča premo sorazmerno s stopnjo geografske koncentracije trgov, na katerih je prisotno podjetje. V nalogi preučujemo vpliv, ki ga imajo različne stopnje korelacij med valutami na višino izpostavljenosti valutnemu tveganju ter raziskujemo možnosti, ki jih korelacije omogočajo pri uporabi določenih finančnih tehnik in operativnih strategij zavarovanja pred valutnim tveganjem. Namen raziskave je ugotoviti, kako pomemben je dejansko vpliv, ki ga ima valutna diverzifikacija denarnih tokov na višino skupne izpostavljenosti valutnemu tveganju. Pri tem preverjamo, ali imajo podjetja z razpršeno mrežo mednarodnega poslovanja več možnosti izkoriščanja prednosti, ki izhajajo iz valutne diverzifikacije denarnih tokov, kot podjetja, katerih poslovanje je večinoma osredinjeno na trge znotraj svoje geografske regije. Analiza vpliva je opravljena z vidika podjetij, ki kot svojo funkcijsko valuto uporabljajo evro, in temelji na podlagi podatkov o gibanju vrednosti 48 valut iz sedmih različnih geografskih regij v dveh zaporednih časovnih obdobjih. V raziskavi ugotavljamo obstoj korelacij dolgega dosega, ki jih raziskujemo z analizo navzkrižnih korelacij z odstranjenim trendom. Ta metoda predstavlja prilagojeno obliko standardne kovariančne analize, ki jo v splošnem uporabljamo za kvantifikacijo navzkrižnih korelacij med dvema sočasno zabeleženima nestacionarnima časovnima vrstama podatkov.
Ključne besede: valutna diverzifikacija denarnih tokov, valutno tveganje, merjenje izpostavljenosti valutnemu tveganju, obvladovanje valutnega tveganja, korelacije med valutami, analiza navzkrižnih korelacij z odstranjenim trendom, korelacije dolgega dosega
Objavljeno: 25.01.2016; Ogledov: 705; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (20,25 MB)

7.
RAZMERJA MED MERAMI ZA UGOTAVLJANJE PREKOMERNE TELESNE TEŽE OTROK
Sandra Srpak, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost v telesnih merah za ugotavljanje prekomerne telesne teže pri otrocih med devetim in enajstim letom starosti. V raziskavi je sodelovalo 630 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic, med njimi 202 otroka stara devet let, 217 deset in 211 enajst let. Meritve so potekale na OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja v Mariboru ter na OŠ Markovci, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Šmarje pri Jelšah. Telesne mere otrok so bile izmerjene z uporabo antropometričnega instrumentarija, za meritve deleža maščevja, mase brez maščevja in vode pa je bil uporabljen analizator sestave telesa Maltron BF-907. Za ugotavljanje povezanosti posameznih telesnih mer in mer telesne sestave med seboj, smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravneh tveganja 0,01 in 0,05 (p<0,01, p<0,05). Rezultati kažejo, da so korelacijski koeficienti med telesnimi merami večinoma zelo visoki in statistično značilni. Ne glede na spol in starost skupine, so med seboj najvišje povezane prav spremenljivke antropometričnih mer za ugotavljanje prekomerne telesne teže, torej spremenljivke telesne teže, indeksa telesne mase, obsega pasu in kožne gube tricepsa. Te mere so tudi značilno povezane s telesnim maščevjem, katerega delež smo ugotavljali z metodo bioelektrične impedančne analize. Povprečno je najvišje korelacije z ostalimi merami imel prav indeks telesne mase, ki ga strokovnjaki najpogosteje uporabljajo za odkrivanje prekomerne telesne teže in ga priporočata Ameriški strokovni odbor za preventivo in zdravljenje debelosti v otroštvu in Evropska skupnost za otroško debelost.
Ključne besede: telesne mere, otroci, telesna teža, indeks telesne mase, obseg pasu, kožna guba tricepsa, maščevje, korelacije
Objavljeno: 17.06.2011; Ogledov: 2235; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (731,64 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici