SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Termodinamske lastnosti rožnega olja in geraniola v n-heksanu
Boris Kramberger, 2009, diplomsko delo

Opis: Gostote raztopin rožnega olja in geraniola v n-heksanu smo izmerili s pomočjo gostotomera z nihajočo U-cevko. Izmerili smo jih pri temperaturah (293,15, 303,15, 313,15, 323,15 in 333,15) K ter v območju tlaka od 0,1 MPa do 40 MPa. Iz gostot smo izračunali prostorninske razteznostne koeficiente in izotermne stisljivosti. Eksperimentalne podatke smo korelirali s Peng Robinsonovo in Soave Redlich Kwongovo enačbo stanja ter Aalto Keskinenovim empiričnim modelom. Predstavili smo odvisnost termodinamskih l
Ključne besede: rožno olje, geraniol, korelacija podatkov, izotermna stisljivost, prostorninski razteznostni koeficient
Objavljeno: 10.02.2009; Ogledov: 2348; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (719,43 KB)

8.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE PRI POUKU V SREDNJI ŠOLI
Nataša Šuen, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema in namen diplomske naloge je, preučiti medpredmetno povezovanje pri pouku v srednji šoli. Pri medpredmetnem povezovanju poskuša učitelj določeno vsebino ali problem podati ali obravnavati čim bolj celostno — isti problem poskuša osvetliti z različnih vidikov. To se prikazuje z medpredmetnim povezovanjem med posameznimi predmeti in predmetnimi področji. Zato raziskovalni problem osvetljujemo s pogostostjo izvajanja medpredmetnega povezovanja med nemščino, kot tujim jezikom, in drugimi predmeti ter predmetnimi področji.. Empirična raziskava temelji na opazovanju poteka pouka. Raziskava temelji na slučajnostnem skupinskem vzorcu, podatki pa so obdelani kvalitativno, na tej podlagi so tudi oblikovane ugotovitve.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, nadpredmetno povezovanje, medpredmetno načrtovanje, timsko delo, korelacija
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2539; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (507,42 KB)

9.
VREDNOTENJE BODOČIH TVEGANJ
Andrej Mastinšek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Globalna finančna kriza je bankam, podjetjem, borznim posrednikom in vlagateljem dala vedeti, da morejo biti bolj pazljivi pri investiranju, če si želijo zagotoviti svoj obstoj. Zavedati se morajo tveganja, ki ga s seboj prinaša vsak finančni posel, saj skoraj ni finančnega dogodka, ki bi ga lahko napovedali s popolno gotovostjo. Seveda se vsi zavedamo, da bolj kot je neka investicija tvegana, večji je lahko končni zaslužek oziroma dobiček. Vendar so posledice nespametnega investiranja lahko zelo dramatične ne le za finančni sektor ampak za celotno gospodarstvo nekega okolja, regije, države ali sveta. Baselski kriteriji regulacije kapitalske ustreznosti bank so se izkazali za neučinkovite, številni modeli tveganj v večini primerov niso delovali oziroma nekateri izmed njih so delovali celo katastrofalno. V realnem finančnem svetu najdemo mnoge modele, ki so finančnim institucijam dajali lažen občutek varnosti, saj so bili prepričani, da uporabljajo visoko razvite modele za odkrivanje, vrednotenje in preprečevanje tveganj. Model Value at Risk, ki so ga razvili v devetdesetih letih v ameriški banki J.P. Morgan, je eden izmed bolj zanesljivih modelov vrednotenja potencialnih tveganj. Na osnovi modela se danes razvijajo nove metode merjenja tveganj. VaR je postala standardna mera, s katero finančni analitiki kvantificirajo tržna tveganja. VaR je definiran kot maksimalna potencialna izguba portfelja finančnih instrumentov pri dani stopnji zanesljivosti. VaR se uporablja na različne načine, na primer kot mera za obvladovanje tveganj, kot podlaga za oceno uspešnosti tveganih naložb ter kot orodje za regulatorje trga. Zaradi tega je zelo pomembno, da je metode za izračun VaR dajejo natančne ocene.
Ključne besede: tveganje, obvladovanje tveganj, vrednotenje tveganj, normalna porazdelitev, volatilnost/nestanovitnost, korelacija, Value at risk model, historična metoda, korelacijska metoda, Monte Carlo simulacijska metoda
Objavljeno: 26.01.2011; Ogledov: 1737; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (593,25 KB)

10.
KORELACIJA NEPOSREDNIH TUJIH INVESTICIJ IN NJIHOVIH VPLIVOV NA IZBRANE DRŽAVE - KITAJSKA IN DRŽAVE CENTRALNE EVROPE
Matej Taferner, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju, ki sem ga napisal, sem se v prvem delu osredotočil na opisovanje neposrednih tujih investicij (NTI), nato sem nadaljeval s predstavitvijo izbranih teorij, kot sta npr. Heckscher-Ohlinov model in Dunningova teorija, na koncu pa prikazal še vplive NTI na izbrana gospodarstva (Kitajska, Poljska, Češka, Slovanška, Madžarska in Slovenija). V prvem delu sem tako med drugim izpostavil dejstvo, da so NTI sestavni del procesa globalizacije in da so tekom opazovanega obdobja od leta 1987 oziroma 1995 do 2007 postale tudi ena izmed najpogostejših in najbolj dinamičnih vrst toka kapitala v analiziranih državah (Kitajska, Poljska, Češka, Slovanška, Madžarska in Slovenija). V drugem delu sem predstavil korelacijo med NTI in njihovimi vplivi na rast oziroma upad ekonomskih variabel. Celotna predstavitev poteka v več sklopih. Z uporabo podatkovnih baz, kot so European Bank for Reconstruction and Development database, World Development Indicators Database from the World Bank, The Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) data in Chinese National Bureau of Statistics yearbooks data sem eliminiral možnost uporabe nepreverjenih in statistično neenotnih podatkov, kot dodatno pomoč pa so mi predstavljale raziskave in članki priznanih avtorjev, kot so Robert E. Lipsey, Blomstrom, Kokko, Dunning, Gujarati in drugi Eden izmed načinov analize vpliva in korelacije NTI na različne ekonomske variable je uporaba ekonometričnih metod. Z uporabo regresijske enačbe sem tako poskušal razložiti in prikazati vpliv in korelacijo med neposrednimi tujimi investicijami (NTI) na ravni bruto domačega proizvoda (BDP), rast izvoza, stopnjo brezposelnosti in vpliva na okolje. Pri tem sem si pomagal s postavitvijo štirih hipotez. Hipoteze so bile sledeče: hipoteza 1 je temeljila na predpostavki, da prilivi neposrednih tujih naložb povečajo ravni BDP, hipoteza 2 je predpostavljala, da NTI povečajo izvozno dejavnost, hipoteza 3 je temeljila na predpostavki, da NTI vplivajo na zmanjšanje ravni brezposelnosti, in hipoteza 4 na predpostavki, da se ravni onesnaženosti (CO2 emisije) povečujejo s pritokom neposrednih tujih naložb. Pri prikazovanju rezultatov in matematičnih operacijah sem uporabljal linearni ekonometrični model. Ker sem predvideval, da bodo BDP, izvoz in brezposelnost povezani/korelirani, sem uporabil SEM model (structural equation model), medtem ko sem zaradi raznolikosti podatkov le-te zbiral s kombinacijo »time series and cross section« metode. Čeprav so spremenljivke nenormalno porazdeljene glede na elementa asimetrije in sploščenosti, mi ta nenavadna porazdelitev ni onemogočila neizvedljivost testa linearne regresije. Zaključek raziskave temelji na dejstvu, da obstajajo tako pozitivni kot negativni učinki NTI, katerih glavni nositelj so transnacionalna podjetja (TNP). Čeprav v osnovnem delu raziskave nisem eksplicitno izpostavil negativnih in pozitivnih učinkov NTI, je splošno znano dejstvo, da določeni ljudje iz stroke neposredne tuje investicije podpirajo, medtem ko jih drugi ne, saj menijo, da le-te niso pozitivne, oziroma lahko v določeni meri državi tudi škodijo. K mojemu povzetku ideje ekonomistov, ki imajo NTI za pozitivne oziroma negativne, pa je prispevalo dejstvo, da je osnovni del raziskave pokazal, da je zelo malo spremenljivk, pri katerih je bila ugotovljena zelo visoka korelacija. Natančnejša analiza je pokazala, da so NTI močno negativno korelirane z onesnaževanjem, kar je v nasprotju z domnevo, da bi povečanje tujih neposrednih investicij pripeljalo do večjega onesnaženja. Individualni test linearne regresije pa je na primeru Poljske pokazal, da je povečanje NTI dejansko imelo negativen vpliv na gospodarsko rast v tej državi, čeprav ta ugotovitev ni v skladu z ekonomsko teorijo in izvirno hipotezo, da pritoki NTI povečajo ravni bruto domačega proizvoda. Tako sem po svoji presoji zaključil, da imajo NTI pozitivno-negativni učinek. V zaključku sem tudi izpostavil, da na končni rezultat, ki ga imajo NTI na neko ekonomsko spre
Ključne besede: Neposredne tuje investicije (NTI), izbrane srednjeevropske države, Kitajska, korelacija, rast bruto domačega proizvoda (BDP), rast izvoza, brezposelnost, emisije (CO2), statistične metode za analizo podatkov, regresijska enačba, linearni ekonometrični model, structural equation model (SEM), time series, cross section.
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 2489; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (460,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici