| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 15 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Sinteza bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin z izoniazidom
Sabina Hrastar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se ukvarjala s sintezo in karakterizacijo novih bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin. Za sintezo smo uporabili bakrov acetat monohidrat, kobaltov acetat tetrahidrat in nikljev acetata tetrahidrat ter ligand izoniazid. Izvedli smo sedemdeset sinteznih reakcij, pri čemer smo spreminjali različne parametre: čas sinteze, temperaturo, topilo (destilirana voda, metanol, etanol, aceton, acetonitril, tetrahidrofuran, diklorometan, N,N-dimetilformamid) in postopek sinteze (sobna temperatura, sinteza na refluksu in solvotermalna sinteza). Topilo smo izbrali glede na predhodno opravljen preizkus topnosti reagentov v posameznem topilu. Sintetizirane spojine smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično analizo, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo in rentgensko strukturno analizo na monokristalu. Rezultati analiz so pokazali na nastanek štirih različni bakrovih, treh različnih kobaltovih in treh različnih nikljevih produktov. Za rentgensko strukturno analizo na monokristalu sta bila primerna bakrov in kobaltov produkt. Gre za kompleksa [Cu(INA)2(H2O)4] in [Co(INA)2(H2O)4], ki sta že znana.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, izoniazid, rentgenska praškovna difrakcija (p-XRD), temogravimetrična analiza (TGA), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR), rentgenska strukturna analiza na monokristalu.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 787; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

12.
UPORABA TERMOGRAVIMETRIČNE METODE PRI KARAKTERIZACIJI KOORDINACIJSKIH SPOJIN
Tjaša Ahej, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotavljanje primernosti termogravimetrične analize pri karakterizaciji različnih koordinacijskih spojin. Karakterizirala sem že pripravljene koordinacijske spojine, dobro raziskano modro galico in manj znane hidroksilamonijeve fluoromanganate. Karakterizirala sem tudi cinkove koordinacijske spojine, ki sem jih sintetizirala iz cinkovega(II) acetata dihidrata in piridinkarboksamida (nikotinamid, izonikotinamid) v etanolu oziroma metanolu. Sintezne reakcije so potekale pri sobni temperaturi pri mešanju in refluksu. Preverjala sem tudi obstojnost pri hranjenju vzorcev, primerjala metodi mešanja in refluksa ter ugotavljala, če ima izbira topila vpliv na nastal produkt.
Ključne besede: koordinacijske spojine, termogravimetrična analiza (TGA), rentgenska praškovna difrakcija (RPD), cinkov(II) acetat hidrat, nikotinamid, izonikotinamid, hidroksilamonijevi fluoromanganat
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 458; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

13.
Sinteza in karakterizacija manganovih koordinacijskih spojin z aminopiridini
Marcell Gyurkač, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je sinteza in karakterizacija manganovih koordinacijskih spojin z različnimi položajnimi izomeri aminopiridinov. Raztopine dvovalentnega mangana z dodatki različnih aminopiridinskih raztopin smo izpostavljali različnim pogojem (hitrost mešanja raztopine, temperatura raztopine, tlak sistema, izbor atmosfere). Testirali smo tudi različne sintetske in kristalizacijske metode za pridobitev končnih produktov. Najprej smo ugotovili v katerih topilih so topni reaktanti, ki vsebujejo mangan. Pri sintezah smo uporabljali tri različne reagente mangana in tri različne aminopiridine. Za raztapljanje reagentov smo uporabili 5 različnih topil Dobljene trdne produkte smo analizirali z rentgenskim praškovnim difraktometrom. Iz analiz teh rezultatov smo prišli do ugotovitve, da deionizirana voda ni primerno topilo za sintezo manganovih kompleksov z aminopiridini, saj imajo molekule vode večjo afiniteto do mangana kot aminopiridinski ligandi. Hkrati smo prišli do ugotovitve, da v fazi izparevanja topila pride do oksidacije oborine v reakcijski mešanici, ki se manifestira v spremembi barve trdnega produkta v temno rjavo. V sklopu raziskav smo sintetizirali dve že znani spojini. Prva je koordinacijska spojina, ki daje sive igličaste kristale, vsebuje dvovalenten mangan in protoniran aminopiridin. Njena formula: [H(2-apy)][MnCl3(H2O)]. Drug produkt ne vsebuje mangana, vsebuje pa protoniran aminopridin. Njegova formula: C5H7N2+·NO3-. Ta spojina tvori rumene igličaste kristale.
Ključne besede: mangan, aminopiridin, koordinacijske spojine, kompleksi, ligandi
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 414; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

14.
Laboratorijske vaje pri predmetu koordinacijska kemija
Slavica Zafošnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil, da pripravim navodila za laboratorijske vaje pri predmetu Koordinacijska kemija v obsegu 30 ur. Zato sem opravila različne primere eksperimentalnih vaj. Vse eksperimente sem samostojno izvedla v laboratoriju za didaktiko kemije na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Za izvajanje eksperimentov sem potrebovala tako trdne kot tekoče kemikalije. Večino raztopin sem si pripravila sama, uporabila pa sem tudi že pripravljene raztopine znanih koncentracij.
Ključne besede: koordinacijske spojine, substitucija ligandov, sinteza
Objavljeno: 03.10.2018; Ogledov: 175; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

15.
Sinteza bakrovih koordinacijskih spojin s hidroksipiridini
Jaka Šturm, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza novih bakrovih koordinacijskih spojin s hidroksipiridini ali piridoni v vlogi liganda. Opisali smo štiri uspešne reakcije še ne-znanih koordinacijskih spojin. Produkte smo karakterizirali z različnimi metodami in nedvoumno potrdili z rentgensko monokristalno analizo. Pri reakciji bakrovega(II) acetata monohidrata je bil izoliran dvojedrni produkt 1 s štirimi acetatnimi mostovnimi ligandi: [Cu2(μ-Ac)4(4-pydo)2] ∙ 2 CH3CN. Laktam 4-pydo se je koordiniral v aksialni legi preko kisikovega atoma. Solvat je izven matične raztopine razpadal. Pri reakciji bazičnega bakovega(II) karbonata je bil izoliran produkt 2: [Cu(Ac)2(4-hpy)2(H2O)]. Pri raztapljanju slabo topne bakrove izhodne spojine, je bila ključnega pomena izbira kisline, katere ion se je koordiniral na kovinski center. Vplivala je na tavtomerno ravnotežje liganda, ki se je koordiniral v laktimiski tavtomerni obliki (4-hpy) preko dušikovega atoma. Pri reakcijah bakrovega(II) nitrata trihidrata sta bila izolirana produkta 3 ([Cu(2-pydo)2(NO3)(H2O)2](2-pydo)NO3) in 4 ([Cu(4-pydo)2(NO3)(H2O)2]NO3). Preučili smo različna obnašanja 2-pydo in 4-pydo v primerljivih pogojih – spojini se razlikujeta v koordinacijskem številu, načinu koordinacije nitratnega iona, zunanji koordinacijski sferi in strukturi kristala. Prepoznali smo več različnih načinov vključitve hidroksipiridinov in piridonov v kristalno strukturo koordinacijske spojine: koordinacijska vez, elektrostatske interakcije in nekovalentne interakcije. Za uspešne sinteze je bila ključnega pomena izbira topila glede na izhodno bakrovo spojino.
Ključne besede: Bakrove(II) koordinacijske spojine, 2-piridon, 4-hidroksipiridin, 4-piridon, vodikove vezi
Objavljeno: 23.12.2019; Ogledov: 72; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici