1. Sinteze in karakterizacija koordinacijskih spojin bakra s fluoropiridinskimi ligandiAljaž Klavžar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je bilo osredotočeno na sintezo in karakterizacijo bakrovih koordinacijskih spojin, pri čemer smo uporabili bakrove soli kot vir bakra ter fluoropiridine, kateri so prevzeli vlogo ligandov.
V eksperimentalnem delu je bilo izdelanih veliko različnih vzorcev, le pri nekaterih pa so izpadli lepi kristali, katere smo kasneje karakterizirali. Uspelo nam je sintetizirati že znano spojino tetrakis(mu-2-Acetato)-bis(aqua-copper(ii)) (CUAQAC), katere kristali so nastali pri veliko različnih variacijah bakrovih soli ter izbranih fluoropiridinov. Nastalo je tudi nekaj na pogled obetavnih kristalov, pri katerih se je izkazalo, da gre za bakrovo sol, kar smo tudi šteli kot del ugotovitev. Poleg navedenih komponent, je bila pomembna tudi izbira topila, saj je topnost reagentov močno vplivala na dobljeni končni produkt.
Uporabljena metoda za sintezo je bila mešanje pri sobni temperaturi, metodi za karakterizacijo pa so bili rentgenska monokristalna analiza, ki nam je pomagala pri določitvi strukture kristalov, ter termogravimetrična analiza (TGA), ki nam je opisala spremembo mase vzorca v odvisnosti od temperature. Ključne besede: baker, koordinacijske spojine, fluoropiridin, termogravimetrična analiza, rentgenska monokristalna analiza Objavljeno v DKUM: 16.09.2024; Ogledov: 8; Prenosov: 13 Celotno besedilo (2,36 MB) |
2. Sinteza bakrovih koordinacijskih spojin s piridinkarbonitrili : magistrsko deloTinkara Marija Podnar, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu opisujemo sintezo in karakterizacijo novih bakrovih koordinacijskih spojin, za sintezo katerih smo kot vir bakra uporabili bakrove soli, kot vir ligandov pa piridinkarbonitrile. Opisali smo tudi sintezo in karakterizacijo nekaterih že poznanih struktur, ki nam jih je uspelo sintetizirati.
Sintetizirali smo štiri nove koordinacijske spojine: [Cu2(μ-Ac)4(3-PCN)2], [Cu(H2O)(NO3)(PIC)2]NO3, [Cu(H2O)2(EtPIC)2]NO3 in [Cu(NO3)2(CH3CN)(4-PCN)]·CH3CN. Poleg teh nam je uspelo sintetizirati tudi nekaj že znanih spojin, kot so: [Cu 2(C2H3O2)4(C6H4N2)2], fg in rtger.
Prvo spojino, [Cu2(μ-Ac)4(3-PCN)2], smo v vodnem okolju sintetizirali iz bakrovega(II) acetat monohidrata in 3-piridinkarbonitrila. Drugo in tretjo spojino, [Cu(H2O)(NO3)(PIC)2]NO3, [Cu(H2O)2(EtPIC)2]NO3, smo sintetizirali iz bakrovega(II) nitrat trihidrata in 2-priridnkarbonitrila. Razlika je bila v uporabi topila. Pri prvi spojini smo uporabili vodo, pri drugi pa etanol. Zadnjo še ne odkrito spojino, [Cu(NO3)2(CH3CN)(4-PCN)]·CH3CN, smo sintetizirali iz bakrovega(II) nitrat trihidrata in 4-piridinkabonitrila. Kot topilo smo uporabili acetonitril.
Sinteze smo izvajali pri sobni temperaturi in s pomočjo refluksa, pri temperaturi vrelišča uporabljenega topila.
Molekulske strukture kompleksov smo determinirali z rentgensko difrakcijo na monokristalu izvedli pa smo tudi infrardečo spektroskopijo, termogravimetrično analizo in diferenčno dinamično kalorimetrijo. Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, piridinkabonitrili Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 409; Prenosov: 56 Celotno besedilo (4,24 MB) |
3. Sinteza in karakterizacija koordinacijskih spojin bakra z acetati in metilamini : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeAnže Pegan, 2023, diplomsko delo Opis: Glavni cilj diplomske naloge je bil sintetizirati koordinacijske spojine bakrovega(II) acetata monohidrata (Cu(CH3COO)2·H2O) z metilamini. V eksperimetnalnem delu smo poskušali ponoviti sinteze štirih že sintetiziranih bakrovih kompleksov, ki zaradi takratnih objektivnih okoliščin niso bili popolno karakterizirani. Komplekse smo kooridnirali z ligandi metilamonijevega klorida (CH3NH3Cl), dimetilamonijevega klorida ((CH3)2NH2Cl) in trimetilamonijevega klorida ((CH3)3NHCl), v različnih množinskih razmerjih. Zaradi želje po odkritju morebitne nove koordinacijske spojine, smo v zaključnem delu uspešno izvedli reakcijo , kjer smo uporabili tetrametilamonijev fluorid tetrahidrat ((CH3)4NF·4H2O). Pri tem smo za topilo uporabili etanol, metanol in acetonitril. Sinteza je potekala na refluksu in z mešanjem pri sobni temperaturi. Nastale kristale kompleksov smo na koncu karakterizirali z rentgensko monokristalno analizo, infrardečo spektroskopijo in termogravimetrično metodo. Rezultati kažejo, da nam je uspelo sintetizirati že znane 4 koordinacijske spojine. Uspešni smo bili tudi pri sintezi novega kompleksa. Pri eksperimentalnem delu smo ugoto-vili, da je za ponovitev sintez že znanih koordinacijskih spojin potrebna visoka preciznost pri odmerjanju kemikalij saj nam je po večih poizkusih le to omogočilo uspešnost pri delu. Ključne besede: koordinacijske spojine, bakrov(II) acetat monohidrat, metilamonijev klorid, dimetilamoni-jev klorid, trimetilamonijev klorid, tetrametilamonijev fluorid tetrahidrat, termogravime-trična analiza Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 396; Prenosov: 57 Celotno besedilo (2,79 MB) |
4. Sinteza in karakterizacija spojin železovega sulfata z aminopiridini : magistrsko deloSara Gorenjak, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza spojin železa z aminopiridini. Uporabili smo železov(II) sulfat(VI) in različne aminopiridine (2-aminopiridin, 3-aminopiridin in 4-aminopiridin). Opravljenih je bilo 24 sintez. Sinteze smo izvedli na tri načine, in sicer z mešanjem pri sobni temperaturi, pod refluksom in solvotermalno sintezo. Kot topili sta bila v večini primerov uporabljena metanol in N,N-dimetilformamid. Sintezni produkti so bili karakterizirani z infrardečo spektroskopijo in rentgensko analizo na monokristalu.
Sintetizirali smo že dve znani in objavljeni spojini, bis(2-aminopiridin) sulfat ter bis(4-aminopiridin) sulfat monohidrat. Uspelo nam je sintetizirati tudi novo spojino, katere struktura še ni objavljena, kristalohidrat 3-aminopiridinijev sulfat, 6C5H7N2+ · 3SO42- ∙ 3H2O. Snov ima veliko asimetrično enoto, ki vsebuje šest 3-aminopiridinijevih kationov, tri sulfatne ione in tri molekule vode. Veliko število vodikovih vezi vpliva na asimetrično strukturo. Spojina kristalizira v triklinskem kristalnem sistemu. Ključne besede: aminopiridini, koordinacijske spojine, kristal, ligandi, železov(II) sulfat(VI) heptahidrat Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 554; Prenosov: 54 Celotno besedilo (1,93 MB) |
5. Koordinacijske spojine elagitaninov z železovimi(II) ioni: vpliv strukture in pH : magistrsko deloFranjo Frešer, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali vpliv strukture elagitaninov in pH-ja na stehiometrijo in konstante formacije koordinacijskih spojin elagitaninov in železovih(II) ionov. Za to smo izbrali tri elagitanine: veskalin, kastalin in kastalagin. Veskalin in kastalin smo najprej izolirali iz vodnega ekstrakta kostanjevega lesa z uporabo preparativne tekočinske kromatografije visoke ločljivosti. Po končani izolaciji in karakterizaciji smo pokazali, da so izbrani elagitanini stabilni pri pH-jih nižjih od 7,39. Z uporabo UV/Vis-spektroskopije smo spremljali spreminjanje vrednosti absorbanc elagitaninov v odvisnosti od pH-ja medija ter s tem določili njihove konstante disociacije. Za vsako od proučevanih spojin smo v pH območju 3,50–5,51 pomerili UV/Vis-spektre pri različnih razmerjih med množinskimi koncentracijami elagitanina in Fe(II) ionov ter z uporabo Jobove metode določili stehiometrijo nastalih koordinacijskih spojin (1:2 pri reakciji veskalina ali kastalina s Fe(II) ioni ter 1:3 pri reakciji kastalagina s Fe(II) ioni). Pri vseh reakcijah se je pH medija nekoliko znižal, kar nakazuje, da pri tvorbi koordinacijskih spojin pride do deprotonacije fenolnih hidroksilnih skupin. Predpostavili smo dva modela, ki smo ju globalno prilegali eksperimentalnim točkam Jobovih diagramov. Pri modelu A smo predpostavili zaporedno ravnotežno reakcijo elagitanina s Fe(II) ioni, medtem ko smo pri modelu B v enako reakcijo vključili protolitsko ravnotežje elagitanina, ki smo ga določili s spremljanjem njegovih kislinsko-bazičnih lastnosti. S prileganjem modelnih funkcij k eksperimentalnim rezultatom smo določili molarne absorpcijske koeficiente, konstante formacije koordinacijskih spojin in iz njih standardne reakcijske Gibbsove proste energije. Z modeli smo izračunali množinske deleže tvorjenih koordinacijskih spojin ter ravnotežne množinske deleže elagitaninov in Fe(II) ionov. S primerjavo pridobljenih rezultatov smo pokazali, da kastalagin kelira največ Fe(II) ionov iz pripravljenih raztopin, medtem ko jih veskalin in kastalin manj, pri čemer so njune vrednosti podobne. Ključne besede: elagitanini, železovi(II) ioni, koordinacijske spojine, Jobova metoda, UV/Vis-spektroskopija, modeliranje Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 827; Prenosov: 137 Celotno besedilo (5,89 MB) |
6. Sinteza in karakterizacija kobaltovih koordinacijskih spojin z izbranimi hidroksipiridinskimi ligandiSanja Zadravec, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza novih kobaltovih koordinacijskih spojin s hidroksipiridini. Uporabljeni reagenti pri sintezah so bili kobaltov(II) acetat tetrahidrat in trije različni hidroksipiridini. Skupno je bilo opravljenih 25 sintez, ki so bile izvedene po treh različnih metodah. Te so bile: sinteza z mešanjem pri sobni temperaturi, sinteza z mešanjem pod refluksom in solvotermalna sinteza pri povišanem tlaku in temperaturi. Izbrani sintezni produkti so v drugem delu magistrskega dela bili karakterizirani s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo in rentgensko analizo na monokristalu. S termogravimetrično analizo pa so bile pridobljene dodatne informacije o lastnostih in strukturi spojin.
Sintetizirana je bila ena nova, še do sedaj neznana koordinacijska spojina s kobaltom - [Co(C2H3O2)2(C5H5NO)2(H2O)2]. Ključne besede: koordinacijske spojine, kobalt, hidroksipiridini, Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija, monokristalna analiza, termogravimetična analiza Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 1022; Prenosov: 92 Celotno besedilo (3,74 MB) |
7. Sinteza in karakterizacija kobaltovih koordinacijskih spojin s piridinskimi N-donorskimi ligandi : magistrsko deloIvana Goričan, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo opisuje sintezo ter karakterizacijo kobaltovih koordinacijskih spojin, pri čemer smo uporabili kobaltove soli kot vir kobalta ter piridinske N-donorske spojine, za katere smo predvidevali, da bodo prevzele vlogo ligandov. Hkrati je opisana sinteza in karakterizacija nekaterih do sedaj še nepoznanih nekoordinacijskih struktur.
Poleg nove kobaltove koordinacijske spojine (2,6-dapyH+)2[Co(NCS)4] nam je v okviru eksperimentalnega dela ob pomoči ustreznih izhodnih reaktantov v primernem polarnem topilu uspelo sintetizirati že objavljeno kobaltovo koordinacijsko spojino
bis(2,6-diaminopiridinijev) heksaakvakobaltov(II) disulfat dihidrat – pri obeh kompleksih so bile uporabljene piridinske N-donorske spojine prisotne le v drugi koordinacijski sferi, ne pa tudi prvi. Prav tako smo bili uspešni pri sintezi treh do sedaj še nepoznanih nekoordinacijskih struktur (kristalohidrata diaminopiridinijevega sulfata, monohidrata
2,6-diaminopiridinijevega klorida ter monohidrata 2,6-diaminopiridinijevega bromida), kar sicer ni bil prvoten cilj magistrskega dela.
Uporabljena sta bila dva pristopa sintez, in sicer z mešanjem pri sobni temperaturi ter s pomočjo refluksa. Za razrešitev kristalne zgradbe izpadlih kristalov koordinacijskih spojin ter nekoordinacijskih struktur smo uporabili rentgensko monokristalno difrakcijsko analizo. Izvedene so bile tudi termogravimetrična analiza (nekaterih vzorcev, vseh izhodnih reaktantov ter sintetiziranih koordinacijskih spojin), rentgenska praškovna difrakcijska analiza (izbranih vzorcev), infrardeča spektroskopija (nekaterih izhodnih reaktantov in koordinacijskih spojin) ter magnetne meritve (koordinacijskih spojin). Ključne besede: koordinacijske spojine, kobalt, piridinski N-donorski ligandi, termogravimetrična analiza, rentgenska difrakcija Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 1249; Prenosov: 154 Celotno besedilo (5,21 MB) |
8. Reakcije metilaminov z vodikovimi halogenidi in njihova uporaba v sintezi koordinacijskih spojin : magistrsko deloAnja Siher, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali derivate amonijaka, in sicer metilamine (dimetilamine, trimetilamine in tetrametilamine) ter njihove koordinacijske spojine. Predpostavili smo, da bodo metilamini (dimetilamini, trimetilamini in tetrametilamini) tvorili trdne produkte z vodikovimi halogenidi, kjer smo izbrali halogeni element klor. Reaktante smo sintetizirali z reakcijo nevtralizacije pri sobni temperaturi ter s segrevanjem na vodni kopeli. Reakcija med metilaminom ter klorovodikovo kislino je bila uspešna, tako da smo dobljeni produkt metilamonijev klorid karakterizirali ter potrdili z rentgensko monokristalno analizo. Ostali produkti reakcij so bili neobstojni, tako da smo jih označili za neuspešne sinteze.
Glede na to, da se metilamini (dimetilamini in trimetilamini) obnašajo podobno kot amonijak, smo jih uporabili pri tvorbi koordinacijskih spojin. Za centralni atom smo izbrali baker, ki smo ga dodajali v obliki bakrovih(II) spojin (CuSO4·5H2O, Cu(CH3COO)2,Cu(CH3COO)2·H2O ter CuCl2). Sinteze koordinacijskih spojin so potekale pri različnih množinskih razmerjih (1:1, 2:1 ter 4:1) in različnih topilih (metanol, etanol, destilirana voda ter acetonitril). Sinteze reaktantov smo izvedli z mešanjem pri sobni temperaturi ter z reakcijo na refluksu. Za karakterizacijo nastalih kristalov smo uporabili termogravimetrično metodo (TGA) in monokristalno rentgensko analizo. Uspešno smo sintetizirali štiri nove spojine, katerim smo določili pripadajočo strukturo ter jih opisali. Ostali analizirani vzorci so se izkazali za že znane spojine, katerih strukture so karakterizirane ter opisane v člankih. Ključne besede: metilamonijev klorid, bakrove(II) spojine, vodikovi halogenidi, koordinacijske spojine, termogravimetrična metoda (TGA), rentgenska analiza na monokristalu Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 1784; Prenosov: 108 Celotno besedilo (2,58 MB) |
9. Sinteza bakrovih koordinacijskih spojin s hidroksipiridini : magistrsko deloJaka Šturm, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza novih bakrovih koordinacijskih spojin s hidroksipiridini ali piridoni v vlogi liganda. Opisali smo štiri uspešne reakcije še ne-znanih koordinacijskih spojin. Produkte smo karakterizirali z različnimi metodami in nedvoumno potrdili z rentgensko monokristalno analizo.
Pri reakciji bakrovega(II) acetata monohidrata je bil izoliran dvojedrni produkt 1 s štirimi acetatnimi mostovnimi ligandi: [Cu2(μ-Ac)4(4-pydo)2] ∙ 2 CH3CN. Laktam 4-pydo se je koordiniral v aksialni legi preko kisikovega atoma. Solvat je izven matične raztopine razpadal.
Pri reakciji bazičnega bakovega(II) karbonata je bil izoliran produkt 2:
[Cu(Ac)2(4-hpy)2(H2O)]. Pri raztapljanju slabo topne bakrove izhodne spojine, je bila ključnega pomena izbira kisline, katere ion se je koordiniral na kovinski center. Vplivala je na tavtomerno ravnotežje liganda, ki se je koordiniral v laktimiski tavtomerni obliki (4-hpy) preko dušikovega atoma.
Pri reakcijah bakrovega(II) nitrata trihidrata sta bila izolirana produkta 3
([Cu(2-pydo)2(NO3)(H2O)2](2-pydo)NO3) in 4 ([Cu(4-pydo)2(NO3)(H2O)2]NO3). Preučili smo različna obnašanja 2-pydo in 4-pydo v primerljivih pogojih – spojini se razlikujeta v koordinacijskem številu, načinu koordinacije nitratnega iona, zunanji koordinacijski sferi in strukturi kristala.
Prepoznali smo več različnih načinov vključitve hidroksipiridinov in piridonov v kristalno strukturo koordinacijske spojine: koordinacijska vez, elektrostatske interakcije in nekovalentne interakcije. Za uspešne sinteze je bila ključnega pomena izbira topila glede na izhodno bakrovo spojino. Ključne besede: Bakrove(II) koordinacijske spojine, 2-piridon, 4-hidroksipiridin, 4-piridon, vodikove vezi Objavljeno v DKUM: 23.12.2019; Ogledov: 2126; Prenosov: 398 Celotno besedilo (3,11 MB) |
10. Laboratorijske vaje pri predmetu koordinacijska kemijaSlavica Zafošnik, 2018, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil, da pripravim navodila za laboratorijske vaje pri predmetu Koordinacijska kemija v obsegu 30 ur. Zato sem opravila različne primere eksperimentalnih vaj. Vse eksperimente sem samostojno izvedla v laboratoriju za didaktiko kemije na Fakulteti za naravoslovje in matematiko.
Za izvajanje eksperimentov sem potrebovala tako trdne kot tekoče kemikalije. Večino raztopin sem si pripravila sama, uporabila pa sem tudi že pripravljene raztopine znanih koncentracij. Ključne besede: koordinacijske spojine, substitucija ligandov, sinteza Objavljeno v DKUM: 03.10.2018; Ogledov: 1886; Prenosov: 136 Celotno besedilo (3,29 MB) |