1. Povezanost telesnih razsežnosti, telesne sestave in gibalnih sposobnosti otrok : diplomsko deloNastja Črnčič, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom »Povezanost telesnih razsežnosti, telesne sestave in gibalnih sposobnosti otrok« smo analizirali povezave med telesnimi razsežnostmi, sestavo telesa in gibalnimi sposobnostmi otrok. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otrok, telesno sestava otrok, merjenje telesnih razsežnosti, telesne sestave in gibalnih sposobnosti otrok ter zapisali nekaj dosedanjih raziskav, ki so povezane z naslovom diplomskega dela. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, v kateri je sodelovalo 28 otrok (predšolske skupine in 1. razreda). Uporabili smo kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja, podatke pa smo zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike. Pridobljene podatke smo obdelali v program SPSS. Ugotovili smo, da med razmerjem obseg pasu/telesna višina in gibalno učinkovitostjo obstajata statistično značilna povezava (p<0,05) ter negativna srednja/zmerna povezanost. Za povezanost med deležem maščobne mase in gibalno učinkovitostjo otrok smo ugotovili, da obstajata statistično značilna povezava (p<0,05) ter negativna srednje/zmerna povezanost. Za povezanost telesne višine in koordinacije otrok, ki so sodelovali v raziskavi, pa smo ugotovili, da statistično značilna povezava ne obstaja (p>0,05), za to velja pozitivna nizka/šibka povezanost.
Ključne besede: Razmerje obseg pasu/telesna višina (WHtR), gibalna učinkovitost otrok, maščobna masa otrok, koordinacija otrok, telesna višina otrok.
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
2. Koordinacija pet do šest let starih otrok : diplomsko deloMaja Polak, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti in preveriti koordinacijo pet do šest let starih otrok. V empirični raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije pet do šest let starih otrok iz dveh enot Vrtca Šentjur. Sodelovalo 53 otrok. Pri zbiranju podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. Vse podatke smo zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike. Merski instrument je predstavljal test KTK, s katerim smo preverjali koordinacijo. S tem smo naš cilj, ki je bil izmeriti koordinacijo otrok s standardiziranim testom KTK in primerjati rezultate testa KTK z nekaterimi antropološkimi meritvami, dosegli. Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili s pomočjo deskriptivne statistike in regresijske analize, smo ugotovili, da so zelo majhni odstotki celotne variance MQ pojasnjeni z zastavljenimi neodvisnimi spremenljivkami (WHtR, telesna višina in starost). Prav tako smo ugotovili, da vse naše neodvisne spremenljivke statistično značilno ne vplivajo na MQ, ter statistično značilna linearna odvisnost med njimi ne obstaja. Ugotovili smo, da ima od naših neodvisnih spremenljivk na MQ največji vpliv telesna višina in najmanjši vpliv starost.
Ključne besede: predšolski otroci, koordinacija, motorični test KTK, starost, telesna višina, WHtR
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 543; Prenosov: 204
Celotno besedilo (696,77 KB) |
3. Mejniki gibalnega razvoja v povezavi s koordinacijo : diplomsko deloAnja Zelenik, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Mejniki gibalnega razvoja v povezavi s koordinacijo je bil ugotoviti, kdaj so otroci dosegali mejnike gibalnega razvoja in kakšna je povezava med doseganjem mejnikov gibalnega razvoja ter razvitostjo koordinacije. Osredotočili smo se na šest ključnih mejnikov gibalnega razvoja. Izvedli smo empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 21 otrok, starih 54–61 mesecev, in njihovi starši. Pri zbiranju podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo. Podatke smo zbirali s pomočjo kvantitativne tehnike. V skladu s cilji smo s pomočjo ankete ugotovili, pri kateri starosti so otroci dosegali mejnike gibalnega razvoja, s pomočjo sedmih motoričnih testov pa ugotovili, kako imajo otroci razvito koordinacijo. Ugotovili smo, da so mejniki gibalnega razvoja in razvitost koordinacije v neznatni pozitivni povezanosti ali v šibki negativni povezanosti.
Ključne besede: gibalni razvoj, mejniki gibalnega razvoja, koordinacija, predšolski otroci, motorični testi
Objavljeno v DKUM: 24.02.2023; Ogledov: 885; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,14 MB) |
4. Optimizacija koordinacije v Območni kontroli zračnega prometa LjubljanaMark Jarc, 2022, diplomsko delo Opis: Kontrola zračnega prometa je služba, ki primarno preprečuje trke med zrakoplovi tako v zraku kot na tleh ter varno vodi zračni promet skozi različne volumne zračnega prostora po celem svetu vsak dan v letu. Prehajanje letov med različnimi volumni zračnega prostora se na taktični bazi ureja s procesom koordinacije, ki ponavadi poteka v obliki telefonskih pogovorov med kontrolorji zračnega prometa različnih enot, lahko pa je tudi sistemska. Verbalna koordinacija je lahko v določenih okoliščinah dolgotrajna, zamudna, dvoumna, nerazumljiva, nerazločna, poteka v različnih jezikih ali dialektih; posledično so bila v zaključnem delu optimizirana različna področja koordinacije – od semantičnega do morfološkega in fonetičnega pogleda. Glavni namen dela sta bila inicializacija in grafično koncipiranje informacijske rešitve sistemske koordinacije v Kontroli zračnega prometa Slovenije, d. o. o., ki zagotavlja navigacijske storitve na območju Republike Slovenije. Predlagani HMI bi kontrolorjem z avtomatskim izmenjevanjem računalniških podatkov prek uporabniškega vmesnika v visoki meri nadomestil telefonsko koordinacijo. Zasnova sistemske koordinacije se je izkazala za zelo uporabno in tudi časovno učinkovito za uporabo v operativnem okolju, znotraj katerega bi predlagana grafična podoba omogočila enostavno nadgradnjo že znanega sistema Intra SYSCO, prav tako pa služila za dejansko implementacijo novega sistema v Oddelku za avtomatizacijo Sektorja zračnega prometa KZPS.
Ključne besede: območna kontrola zračnega prometa, koordinacija, sistemska koordinacija, optimizacija, avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 685; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,34 MB) |
5. Vodenje zaposlenih na daljavoLuka Simonič, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji o vodenju zaposlenih na daljavo in o delu v Covid času v podjetju X. To temo smo izbrali na podlagi vse večjega trenda, da se tudi v Sloveniji uveljavi delo od doma kot redna praksa. Pomembno je, da se že kot posameznik in družba začnemo zavedati, da se bo delo in oblika dela v naslednjih 10 letih korenito spremenila in brez dela na daljavo podjetja ne bodo morala nuditi konkurenčnega delovnega mesta, ki ga ponujajo sosednje države.
Delo na daljavo pa predstavlja vse večje izzive, tako za posameznika in celotno družbo kakor tudi podjetja. Mnoga, predvsem večja, podjetja, so se morala na vodenja na daljavo prilagoditi v karantenskem času med pandemijo Covid-19 zato je tranzicija iz klasičnega dela v pisarnah in dela iz domačega doma postalo še bolj problematična. Vodje in zaposleni so se naenkrat znašli v situaciji v kateri so ostali prepuščeni svojemu znanju.
V sklopu dela na daljavo je COVID-19 povzročila ponovno osredotočenost na interno komunikacijo, saj so morale številne organizacije uvesti nove delovne prakse, odpustiti zaposlene in obravnavati nenadna odpuščanja. To je ustvarilo edinstvene izzive za organizacije, ko se prilagajajo novim operativnim, poslovnim in javno političnim okoljem. Posledično so dosledne, točne in zanesljive informacije ključnega pomena za zagotavljanje, da se lahko zaposleni učinkovito odzovejo na krizo in hkrati ohranijo produktivnost.
V drugem, aplikativnem, delu smo preučili dela na daljavo v podjetju X. Svoja raziskovalna vprašanja smo razdelili v več delov, in sicer po posameznih aktivnosti, ki jih podjetje oziroma vodja uporabljata, ki vodijo zaposlene na daljavo. Naprej smo preučili, kakšna je struktura oddelka v podjetju X. Nato pa smo se navezali na vodenje, kakšen pristop izbira direktor X, kako odreagirajo zaposleni, če prosijo za pomoč, kako nadzira svoje zaposlene. Na koncu pa smo še na vezali na komunikacijo in motiviranje zaposlenih v podjetju X. Podjetje X se zaveda, da je delo na daljavo pomembno in, da je to trend, ki se bo nadaljeval tudi po Covid-19 krizi zato je direktor podjetja X dober vzgled vodje, ki z inovativnimi in modernimi pristopi delo od doma delo privlačno in produktivno za vse zaposlene.
Ključne besede: management človeških virov, vodenje zaposlenih, modeli vodenja, Covid-19, delo na daljavo, prilagoditev delovnega mesta, motivacija zaposlenih na daljavo, koordinacija zaposlenih na daljavo
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 618; Prenosov: 140
Celotno besedilo (860,83 KB) |
6. Vpliv vadbe elementarnih iger z žogo na razvoj koordinacije predšolskih otrok : diplomsko deloKatja Lesjak, 2021, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Vpliv vadbe elementarnih iger z žogo na razvoj koordinacije predšolskih otrok je bil ugotoviti, če lahko s sistematično načrtovanimi in vodenimi elementarnimi igrami z žogo vplivamo na razvoj koordinacije pri predšolskih otrocih, ter primerjati razliko v napredku koordinacije med otroki, ki so bili deležni dvomesečnih vodenih gibalnih dejavnosti igre z žogo, in tistimi, ki teh niso bili deležni. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je opisana in predstavljena motorična sposobnost koordinacije, njen razvoj ter vpliv predšolskega obdobja na kasnejši celostni razvoj otroka. Sledi opis aktivnosti, povezanih z gibanjem in otrokovim razvojem, ter opredelitev različnih vrst elementarnih iger z žogo ter njihov pomen za razvoj motorične sposobnosti koordinacije. V empiričnem delu so zapisani rezultati dvomesečne raziskave. Uporabljen je neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok Vrtca Šentjur. V raziskavi je sodelovalo skupno 65 otrok, starih od 4 do 6 let. V eksperimentalni skupini je sodelovalo 32 in v kontrolni skupini 33 otrok. Za merski inštrument je bilo uporabljenih šest motoričnih testov na začetku in koncu eksperimenta. Na podlagi rezultatov, pridobljenih s pomočjo t-testa za odvisne vzorce, je razbrati, da obstaja razlika v motorični sposobnosti koordinacije predšolskih otrok, ki so bili deležni dvomesečnih načrtovanih in vodenih elementarnih iger z žogo, in otrok, ki te načrtovane in vodene dejavnosti niso imeli, saj so otroci eksperimentalne skupine povprečno izboljšali rezultate pri večini motoričnih testov.
Ključne besede: koordinacija, vpliv elementarnih iger z žogo, načrtovana in usmerjena vadba, predšolski otroci, motorični testi
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1185; Prenosov: 219
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. Vpliv vadbe na razvoj koordinacije pri tri - štiri leta starih otrocihPetra Nikolić, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vadbe na razvoj koordinacije pri tri–štiri leta starih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili telesni in senzorni razvoj, področje gibanja ter njegov razvoj pri tri–štiri leta starih otrocih in njegovo aktivacijo, motorične sposobnosti, podrobneje predstavili motorično sposobnost, koordinacijo ter vadbo za koordinacijo in športne pripomočke, ki se jih lahko uporablja pri razvoju koordinacije. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je potekala šest mesecev. Neslučajnostni vzorec je bil iz konkretne populacije otrok ljubljanskega vrtca, Vrtec Viški gaj, enota Bonifacija. Naš namen je bil ugotoviti, ali načrtovana, strokovno vodena in redno izvedena gibalna dejavnost vpliva na razvoj koordinacije. Otroke smo testirali z osmimi motoričnimi testi. Izvedli smo jih dvakrat, in sicer je prvo testiranje potekalo marca ter drugo septembra 2019. V vmesnem času smo izvajali enkrat tedensko načrtovane, strokovno vodene in redno izvedene dejavnosti, ki so vsebovale domnevne elemente za razvoj koordinacije. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo T-testa za odvisne vzorce ugotovili, da so otroci na drugem testiranju v povprečju izboljšali rezultate in tako razbrali, da vliv vadbe prispeva k razvoju koordinacije.
Ključne besede: gibalni razvoj, 3 do 4 leta stari otroci, koordinacija, vadba za razvoj koordinacije, motorični testi, načrtovane, strokovno vodene dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 01.04.2021; Ogledov: 1111; Prenosov: 186
Celotno besedilo (780,29 KB) |
8. Odpust pacienta iz bolnišnice in nadaljevanje zdravstvene obravnave v patronažnem varstvuMojca Žele, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišče in namen: Ležalna doba v bolnišnici se krajša, pacienti so vedno hitreje odpuščeni v domače okolje, kjer mnogi potrebujejo nadaljevanje zdravstvene obravnave. Tudi odpust novorojenčka in otročnice pogosto ni javljen patronažni službi, saj se mnogo porodnišnic sklicuje na varstvo osebnih podatkov. Namen raziskave je ugotoviti kako poteka kontinuirana zdravstvena obravnava v patronažnem varstvu po odpustu pacienta iz bolnišnice ter otročnice in novorojenčka iz porodnišnice.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. V raziskavo smo vključili 7 diplomiranih medicinskih sester v enem izmed zdravstvenih domov na Štajerskem v enoti patronažnega varstva. Podatke smo obdelali po metodi analize vsebine, ki smo jih predhodno dobili s pomočjo pol strukturiranih intervjujev ter jih opisno predstavili.
Rezultati: Ugotovili smo, da kontinuiteta zdravstvene obravnave po odpustu pacienta oz. otročnice in novorojenčka v domače okolje ni vedno zagotovljena. Pogosto prihaja do prekinitve informacij oz. so le-te pomanjkljive, kar vpliva na delo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu ter pacienta oz. otročnico in novorojenčka in njihovo zdravstveno stanje.
Diskusija in zaključek: Potrebno bi bilo urediti enotno dokumentacijo ob odpustu, nanašajočo se na zdravstveno nego ter oskrbo ali še boljše, urediti informacijski sistem po vsej državi. Enotni informacijski sistem bi omogočal vpogled vsem zdravstvenim delavcem na vseh ravneh, zaposlenim v različnih ustanovah ter preprečeval izgubo informacij.
Ključne besede: kontinuirana zdravstvena nega in oskrba, odpust v domače okolje, patronažna zdravstvena nega, koordinacija dela
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 2120; Prenosov: 366
Celotno besedilo (598,04 KB) |
9. Primerjava MTS/MTO naročanja v podjetju Henkel, d.o.o.Barbara Brežnik, 2019, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu je izpostavljen problem naročanja etiket po principu Make to Stock (v nadaljevanju MTS) podjetja Henkel, d. o. o. Analizirali smo MTS naročanje in ga primerjali z Make to Order (v nadaljevanju MTO) načinom ter na podlagi pridobljenih podatkov primerjali dobljene rezultate. Ugotovljeno je bilo, da je za doseganje ciljev in nenehnih sprememb trga potrebno spremeniti nabavni proces. Primernejše bi bilo MTO naročanje. Kot glavno prednost, ki smo jo izpostavili, je krajši dobavni rok, možnost prilagajanja naročil, prihranek stroškov pri uničenju materiala in s tem posledično manjši skladiščni stroški pri dobaviteljih in možnost takojšnje proizvodnje pri kratkoročnih spremembah.
Ključne besede: embalaža, koordinacija procesov, oskrbna veriga, MTS in MTO naročanje
Objavljeno v DKUM: 08.05.2019; Ogledov: 1388; Prenosov: 91
Celotno besedilo (893,96 KB) |
10. Vloga plesa pri senzomotoričnem razvoju predšolskega otrokaMaša Zečič, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, ali ukvarjanje s plesom v predšolskem obdobju
vpliva na senzomotorični razvoj otroka. Zanimale so nas razlike v rezultatih testiranja
senzomotoričnih sposobnosti med otroci, ki v prostem času plešejo, in otroci, ki v
prostem času ne plešejo. Uporabili smo neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije
4–6 let starih otrok, ki so vključeni v vzgojno varstveno organizacijo (VVO) in vključeni
v plesni tečaj (eksperimentalna skupina), ter otroci, ki ne obiskujejo plesnega tečaja
(kontrolna skupina). V vsako skupino je bilo vključenih 35 otrok, skupaj torej 70 otrok.
Podatke sem zbirala s kvantitativnimi tehnikami, testi ravnotežja in koordinacije.
Pridobljene podatke smo analizirali z deskriptivno statistiko (aritmetična sredina,
standardni odklon) in bivariatno analizo, tako da smo analizirali razlike v rezultatih
senzomotoričnih testov s t-testom za neodvisne vzorce. Rezultati so pokazali, da
obstajajo statistično značilne razlike med otroci, ki v prostem času plešejo, in otroci, ki
v prostem času ne plešejo, in sicer pri dvanajstih senzomotoričnih sposobnostih od
trinajstih, ki smo jih preizkušali. Pri motoričnem testu TSS, ki je preverjal koordinacijoagilnost,
ni bilo ugotovljene statistično značilne razlike.
Ključne besede: Senzomotorični razvoj, ravnotežje, koordinacija, ples, predšolski otroci
Objavljeno v DKUM: 29.05.2018; Ogledov: 1751; Prenosov: 280
Celotno besedilo (972,50 KB) |
