| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremljanje vpliva dodatka rjavih morskih alg (Ascophyllum nodosum) na prirast in zdravstveno stanje telet po uhlevitvi
Jože Murko, 2014, magistrsko delo

Opis: Rjave morske alge, dodane v krmo živali, predstavljajo pomemben vir mineralov in elementov v sledovih, prispevajo k izboljšanju imunskih lastnosti pri govedu in k zmanjšanju morbidnosti in mortalitete, pripisujejo jim antimikrobni učinek, v raziskavah pa so ugotovili ugoden vpliv na izboljšanje klavnih lastnosti živali. Namen raziskave je bil preučiti vpliv dodatka natrijevega alginata rjavih morskih alg v prehrani telet po uhlevitvi na dnevni prirast in zdravstveno stanje telet. V raziskavo smo vključili 34 telet lisaste pasme. Razdelili smo jih v dve skupini; kontrolno skupino, ki je dobivala standardni obrok, in testno skupino, ki je dobivala dodatek rjavih morskih alg k standardnemu obroku. Testiranje je potekalo 8 tednov. Vse živali smo tehtali na isti dan v tednu. Spremljali smo maso živali, zdravstveno stanje in konzumacijo krme ter izračunali dnevni prirast živali. Razlike dobljenih podatkov smo analizirali z neodvisnim T-testom (SPSS 20). Živali v poskusu se niso značilno razlikovale v doseženi končni masi (kontrolna skupina 195,7 kg in testna skupina 194,7 kg). V dnevnem prirastu smo ugotovili značilno razliko v obdobju 0-1 (kontrolna skupina 1,113 kg/dan in testna skupina 0,767 kg/dan), ter v obdobju 3-4 (kontrolna skupina 1,223 kg/dan in testna skupina 1,480 kg/dan). V ugotavljanju zdravstvenega stanja med živalmi po prvem tednu ni bilo ugotovljenih razlik. V konzumaciji krme ni bilo ugotovljenih bistvenih razlik med obravnavanima skupinama. Na osnovi dobljenih rezultatov ne moremo potrditi vpliva dodatka alg v obroku telet po uhlevitvi na prirast in zdravstveno stanje telet.
Ključne besede: Teleta, dnevni prirast, konzumacija, zdravstveno stanje, rjave morske alge
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 1323; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

2.
VPLIV NAČINA KRMLJENJA MOLZNIC NA KOLIČINO IN KAKOVOST MLEKA TER KONZUMACIJSKO SPOSOBNOST
Florjan Pevec, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti vpliv načina krmljenja molznic na kakovost mleka in konzumacijsko sposobnost. V raziskavo je bilo vključenih 30 krav molznic črno bele pasme. Proučevali smo 2 različna načina krmljenja in sicer s krmilno mešalno prikolico ter klasično. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v sestavi in količini mleka ter v konzumacijski sposobnosti. Pri krmljenju s krmilno mešalno prikolico se mlečnost krav zviša ne glede na stadij laktacije in zaporedno laktacijo in sicer iz 17,46 ± 6,65 kg mleka/dan na 19,38± 6,12 kg mleka/dan. Vsebnost beljakovin se je prav tako zvišala iz 3,57 % ± 0,33 na 3,61 % ± 0,28. Konzumacija se je pri krmljenju s krmilno mešalno prikolico zvišala za 7,9 %, ostanki krme pa so se zmanjšali kar za 44,4 %. Pri krmljenju molznic s krmilno mešalno prikolico prihranimo na delovnem času in naporu v primerjavi s klasičnim krmljenjem, pri tem pa dobimo tudi boljše proizvodne rezultate, kot pri klasičnem načinu krmljenja.
Ključne besede: krave molznice, način krmljenja, konzumacija krme, prireja mleka, sestava mleka
Objavljeno: 04.05.2015; Ogledov: 1011; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (705,36 KB)

3.
Vpliv dodatka melase na zauživanje krme in prirejo mleka pri kravah molznicah
Denis Vasle, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Za poizkus smo se odločili, ker večina že opravljenih poizkusov z dodatkom melase temelji na obrokih, kjer primanjkuje energije. V poskusu smo želeli ugotoviti vpliv dodajanja različnih koncentracij melase na zauživanje krme in prirejo mleka pri kravah molznicah. Živali v poizkusu so bile ločene v dve skupini, glede na mlečnost in dolžino laktacije. Prva skupina, v kateri je bilo 13 krav črno-bele pasme, je imela krmni obrok izračunan za 25 litrov mleka na dan. V drugi skupini je bilo 22 krav, od katerih sta bili dve rjave pasme, ostalih 20 pa črno-bele pasme. Te krave so imele obrok izračunan za 35 litrov mleka na dan. Poskus je bil razdeljen v tri obdobja in v vsakem obdobju smo spremljali količino namolzenega mleka, količino pokladanega krmnega obroka, ostanka krmnega obroka, porabo vode in temperaturo okolja. Izračunali smo zauživanje krme in ga primerjali z normativnimi vrednosti. Prvo obdobje je potekalo brez dodatka melase. V drugem obdobju smo v optimiziran obrok dodali 1,2 % melase (500 g/kravo/dan) ter v tretjem obdobju dodali 2,4 % melase (1000 g/kravo/dan). V poizkusu smo ugotovili, da je dodatek melase povečal konzumacijo krme in zmanjšal prebiranje, kar je posledično doprineslo višjo vsebnost mlečnih maščob in beljakovin. Na tako izvedenem poizkusu nismo ugotovili, da bi dodatek melase izboljšal prirejo mleka.
Ključne besede: krave molznice, prireja mleka, konzumacija, melasa
Objavljeno: 29.09.2015; Ogledov: 1628; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici