1. Vpliv konzervirajoče obdelave tal na velikost populacij škodljivih organizmov v ozimni pšenici (Triticum aestivum L.)Klara Jablanovec, 2020, diplomsko delo Opis: V obdobju 2017–2018 smo izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinek konzervirajoče obdelave tal (setev v mulč in direktna setev) na velikost populacij glivičnih bolezni, škodljivcev in plevelov v posevku ozimne pšenice sorte 'Alixan'. V poskusu smo analizirali devet različnih načinov obdelave tal, na katerih smo po standardih EPPO izvedli analizo velikosti populacij škodljivih organizmov z neposrednim vizualnim bonitiranjem. Ugotovili smo, da sistemi konzervirajoče obdelave tal lahko značilno povečajo napad nekaterih glivičnih bolezni, povečanje populacije plevelov je bilo zmerno, škodljivcev (strgač in uši) pa neznačilno. Povečanje populacij škodljivih organizmov v različnih sistemih konzervirajoče obdelave je povzročilo značilno zmanjšanje pridelkov v primerjavi s sistemom, kjer smo izvedli klasično oranje in setev.
Ključne besede: konzervirajoča obdelava, pšenica, direktna setev, škodljivi organizmi, obdelava
Objavljeno v DKUM: 29.09.2020; Ogledov: 1362; Prenosov: 131
 Celotno besedilo (3,38 MB) |
2. |
3. VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA OKOLJSKI ODTIS PRI OZIMNI PŠENICIAnja Košič, 2014, diplomsko delo Opis: Okoljski odtis (ecological footprint) predstavlja biološko produktivno površino tal in morja, ki ga potrebujemo za zadovoljitev naših potreb in za porabo onesnaženja, ki ga proizvedemo pri našem delu oziroma dejavnosti. V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako različni načini obdelave tal pri pridelavi ozimne pšenice vplivajo na spust ogljikovega dioksida v okolje oziroma kakšen je okoljski odtis pri konvencionalni, konzervirajoči obdelavi tal in pri direktni setvi. Cilj diplomske naloge je, s pomočjo spletnega programa, ugotoviti, kateri način obdelave tal je najbolj primeren za pridelavo ozimne pšenice ob doseganju največjega ekonomskega učinka, največjega pridelka in najmanjšega izpusta ogljika v okolje. Na posestvu Perutnine Ptuj d.d. je bil izveden poljski poskus na dveh GERK-ih z različnim tipom tal. Na obeh lokacijah so bili izvedeni trije različni načini obdelave tal. Največji okoljski odtis pustimo s konzervirajočo obdelavo tal in znaša na GERK-u Center 157,3 ha in na GERK-u Gorica 134,8 ha. Najmanjši odtis pa pustimo pri direktni setvi in znaša na GERK-u Center 120,2 ha in GERK-u Gorica 113,7 ha. Optimalen način obdelave tal, glede na okoljski odtis, je konvencionalna obdelava tal, saj spusti v okolje srednjo vrednost ogljika in zadovoljiv končni pridelek.
Ključne besede: okoljski odtiS, ozimna pšenica, konvencionalna obdelava tal, konzervirajoča obdelava tal, direktna setev
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 2922; Prenosov: 281
Celotno besedilo (1,89 MB) |
4. Okoljski odtis različnih načinov pridelave koruze na posestvu Perutnine Ptuj d. d.Kristijan Ljubec, 2014, diplomsko delo Opis: Okoljski ali ekološki odtis je orodje za oceno biološko produktivne površine, ki je potrebna za pridelovanje hrane, surovin in energije in je nujno potrebna za prebivalstvo določenega območja. Območje, ki ga dobimo s pomočjo izračunov, imenujemo biokapaciteta in je primerljiva razpoložljiva površina za določeno proizvodnjo, populacijo ali posameznika. Ogljični odtis smo izračunali s pomočjo podatkov, zbranih pri poskusu, ki je potekal na posestvu v občini Rače-Fram, v kraju Gorica, s pomočjo orodja SPIonExcel za tri različne sisteme pridelovanja: konvencionalno obdelavo s plugom, konzervirajočo obdelavo z rahljalnikom in direktno setev. V poskusu smo izračunali najmanjši ogljični odtis za pripravo tal pri konzervirajoči obdelavi tal, ta znaša 27,7 ha, na kar vpliva odsotnost oranja in manjše uporabe herbicidov. Čeprav se pri konvencionalni obdelavi tal porabi več goriva kot pri direktni setvi, je ogljični odtis manjši pri konvencionalni obdelavi in znaša 28,3 ha. Največji ogljični odtis je pri direktni setvi in znaša 39 ha, na kar najbolj vpliva uporaba 5 l herbicidov pred setvijo.
Ključne besede: okoljski odtis, kultivator, konvencionalna obdelava, konzervirajoča obdelava, direktna setev
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 2094; Prenosov: 224
Celotno besedilo (2,98 MB) |
5. Možnosti različnih alternativnih metod obdelovanja tal pri pridelovanju koruze (Zea mays L.) za zrnjeŠtefan Cigüt, 2009, diplomsko delo Opis: V Prekmurju, v bližini Murske Sobote, smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov obdelovanja pokritih tal z zelenim pokrovom na vznik koruze, število rastlin, pridelek svežega in suhega zrnja koruze. Poskus je bil zasnovan kot naključni blok s 5 obravnavanji in 4 ponavljanji. Koruzno seme smo sejali s sejalnico Rau Maxem na različno obdelana tla: (V1) je bila izvedena konvencionalna obdelava s plugom in predsetvena priprava, (V2) obdelava z rahljalnikom in predsetvena priprava, (V3) mulčenje in direktna setev v zastirko »mulchsaat«, (V4) uporaba glifosata Touch Down 4 l ha-1 in direktna setev v zastirko, (V5) uporaba glifosta in predsetvena priprava. Najboljši vznik koruze je bil pri obravnavanju V1 (92,23%), medtem ko je bil najmanjši pri obravnavanju V3 (76,26%). Največji delež rastlin / m² je bil v obravnavanju V2 (97,69%) in se statistično značilno ni razlikoval od obravnavanj V1 in V5. Najmanjši delež rastlin / m² je bil pri obravnavanju V3 (69,75%). Največji pridelek svežega zrnja (12.274,94 kg ha-1) in suhega zrnja (9.077,75 kg ha-1) je bil izmerjen v obravnavanju V2, vendar se statistično značilno ni razlikoval od obravnavanj V4 in V5, medtem ko smo manjši pridelek svežega zrnja (9.307,65 kg ha-1) in suhega zrnja (8.077,75 kg ha-1) izmerili pri konvencionalni obdelavi (V1), vendar se statistično značilno ni razlikoval od V3. Poleg večjih pridelkov različnih alternativnih metod obdelovanja tal lahko bistveno zmanjšamo tudi stroške pridelave koruze.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: direktna setev/ konvencionalna obdelava/ konzervirajoča obdelava/ koruza za zrnje/ vznik koruze
Objavljeno v DKUM: 06.04.2009; Ogledov: 4478; Prenosov: 636
Celotno besedilo (9,99 MB) |
