| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VKLJUČEVANJE ŽENSK V POLITIKO V DRŽAVAH NEKDANJE JUGOSLAVIJE
Katja Krevs, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vključevanje žensk v politiko ter govori o neenakosti zastopanosti žensk in moških v politiki. Prikazuje spol in politiko ter izenačenost pojmov javno — politično, kamor so praviloma uvrščeni moški, in zasebno — nepolitično, kamor so praviloma uvrščene ženske. Obravnava nekatere stereotipe, ki vplivajo na nizko število žensk v politiki, predvsem na vodstvenih položajih in na sploh v organih odločanja. Obravnava tudi politično participacijo, ki je razdeljena na konvencionalno in nekonvencionalno, ter razlaga, zakaj so ženske v politiki sploh potrebne. Predstavlja dejavnike, ki vplivajo na politično participacijo žensk, ter razlaga, kateri so vzroki za njihovo skromno predstavništvo v politiki. Glavni namen diplomskega dela je preučiti vključevanje žensk v politiki v državah nekdanje Jugoslavije. Zato bomo raziskali, kakšno je zanimanje za politiko pri moških in ženskah in ali obstajajo med spoloma razlike v politični vključenosti, in sicer glede na njihovo politično participacijo in zastopanost v vladi in parlamentu. Želimo preveriti tudi, ali je v ekonomsko razvitejših državah naslednicah prisotna višja stopnja vključenosti žensk v politiko, na podlagi njihove nevolilne in volilne politične participacije, zanimanja za politiko ter zastopanosti v parlamentu in vladi.
Ključne besede: Ključne besede: ženske, politika, spol, konvencionalna politična participacija, zanimanje za politiko, zastopanost v politiki, države naslednice nekdanje Jugoslavije.
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 2374; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (428,86 KB)

2.
POLITIČNA PARTICIPACIJA SLOVENSKE MLADINE
Darja Zmazek, 2011, diplomsko delo

Opis: Politična participacija je problem, ki zaradi vse večje apolitičnosti ljudi zaposluje vedno več raziskovalcev. Še posebej pa je politična participacija problematična, ker se vse manj mladih zanima za politiko, saj, kot so prepričani nekateri avtorji, »na mladih svet stoji«. Politika je kot interesno področje med mladimi na zadnjem mestu, zato ni nič nenavadnega, da mladi svojega prostega časa ne namenjajo ukvarjanju s političnimi aktivnostmi, ampak ga raje preživijo tako, da se ukvarjajo s športom, obiščejo sorodnike ali kako drugače. Med mladimi je, ne glede na spol, zaznati vedno večje nezaupanje v politične akterje in nezanimanje za politične zadeve, kar se kaže tudi v spremljanju politike in razpravljenju o njej. Kljub temu pa moramo priznati, da med mladimi vseeno obstaja neko zanimanje za politiko. Čeprav se opredeljujejo, da jih politika ne zanima, pa po drugi strani v veliki meri izražajo svojo kritičnost do politike in njene ureditve z uporabo nekonvencionalnih oblik politične participacije, kot so protesti, peticije in bojkoti, medtem ko upada zanimanje za konvencionalno politiko, saj bi redki kandidirali za politične funkcije.
Ključne besede: mladi, politika, politična participacija, konvencionalna participacija, nekonvencionalna participacija
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1963; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

3.
Odnos med religioznostjo in politično participacijo med mladimi v Sloveniji
Vanči Šeligo, 2016, diplomsko delo

Opis: Religioznost in politika sta pomembni družbeni instituciji, ki se med drugim v posameznikovem vsakdanjem življenju realizirata tudi kot religioznost in politična participacija. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na definicije in dimenzionalnost politične participacije in religioznosti ter na trende obeh spremenljivk v zadnjih desetletjih pri prebivalcih Slovenije. Prikazali smo tudi pregled nekaterih dosedanjih raziskav o odnosu med politično participacijo in religioznostjo. Na zastavljenih hipotezah, izhajajočih iz znanstvene literature, smo nato v empiričnem delu s pomočjo podatkov raziskave Mladina 2010 analizirali, ali sta dve dimenziji religioznosti (osebna religioznost in pogostost obiskovanja cerkvenih obredov) povezani s konvencionalno, civilnodružbeno in protestno participacijo. Ugotovili smo, da bolj religiozni mladi in pogostejši obiskovalci cerkvenih obredov niso pogosteje konvencionalno politično aktivni (merjeno preko samoporočane volilne udeležbe), da pogosteje civilnodružbeno participirajo, redkeje pa so protestno aktivni. V zaključku diplomskega dela razpravljamo o pomenu rezultatov za literaturo o proučevanju odnosa med analiziranima spremenljivkama in podamo predloge za prihodnje raziskave.
Ključne besede: slovenska mladina, religioznost, konvencionalna politična participacija, civilnodružbena participacija, protestna participacija, večdimenzionalnost.
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 468; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (765,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici