| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Metodologija primerjave vpenjanja orodij pri visokohitrostni in konvencionalni obdelavi
Žiga Kamenik, 2015, diplomsko delo

Opis: Optimalna izbira delovnih sredstev, je bistvena za konkurenčnost. Orodje, stroj, ter povezovalni člen med njima – vpenjalni mehanizem, skupaj sestavlja celoto, ki je v kombinaciji z znanjem potreba, za izdelavo izdelka. Pomembno je, da so stroj, orodje, ter vpenjalna priprava kompatibilni. V diplomski nalogi je za postopka konvencionalnega, ter visokohitrostnega frezanja izdelana metodologija primerjave vpenjanja orodij pri visokohitrostni in konvencionalni obdelavi, z upoštevanjem katere dosežemo, da so stroj, orodje, ter vpenjalna priprava kompatibilni. Opisana sta konvencionalni in visokohitrostni postopek frezanja, ter prednosti in slabosti le teh. Z uporabo razpoložljivih podatkov je izdelana primerjava med različnimi načini vpenjanja orodij pri konvencionalnem in visokohitrostnem postopku frezanja. Navedene in analizirane so prednosti in slabosti posameznih načinov vpenjanja.
Ključne besede: visokohitrostna obdelava, konvencionalna obdelava, frezanje, vpenjanje orodij, metodologija, primerjava
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 813; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
3.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA OKOLJSKI ODTIS PRI OZIMNI PŠENICI
Anja Košič, 2014, diplomsko delo

Opis: Okoljski odtis (ecological footprint) predstavlja biološko produktivno površino tal in morja, ki ga potrebujemo za zadovoljitev naših potreb in za porabo onesnaženja, ki ga proizvedemo pri našem delu oziroma dejavnosti. V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako različni načini obdelave tal pri pridelavi ozimne pšenice vplivajo na spust ogljikovega dioksida v okolje oziroma kakšen je okoljski odtis pri konvencionalni, konzervirajoči obdelavi tal in pri direktni setvi. Cilj diplomske naloge je, s pomočjo spletnega programa, ugotoviti, kateri način obdelave tal je najbolj primeren za pridelavo ozimne pšenice ob doseganju največjega ekonomskega učinka, največjega pridelka in najmanjšega izpusta ogljika v okolje. Na posestvu Perutnine Ptuj d.d. je bil izveden poljski poskus na dveh GERK-ih z različnim tipom tal. Na obeh lokacijah so bili izvedeni trije različni načini obdelave tal. Največji okoljski odtis pustimo s konzervirajočo obdelavo tal in znaša na GERK-u Center 157,3 ha in na GERK-u Gorica 134,8 ha. Najmanjši odtis pa pustimo pri direktni setvi in znaša na GERK-u Center 120,2 ha in GERK-u Gorica 113,7 ha. Optimalen način obdelave tal, glede na okoljski odtis, je konvencionalna obdelava tal, saj spusti v okolje srednjo vrednost ogljika in zadovoljiv končni pridelek.
Ključne besede: okoljski odtiS, ozimna pšenica, konvencionalna obdelava tal, konzervirajoča obdelava tal, direktna setev
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1850; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

4.
Okoljski odtis različnih načinov pridelave koruze na posestvu Perutnine Ptuj d. d.
Kristijan Ljubec, 2014, diplomsko delo

Opis: Okoljski ali ekološki odtis je orodje za oceno biološko produktivne površine, ki je potrebna za pridelovanje hrane, surovin in energije in je nujno potrebna za prebivalstvo določenega območja. Območje, ki ga dobimo s pomočjo izračunov, imenujemo biokapaciteta in je primerljiva razpoložljiva površina za določeno proizvodnjo, populacijo ali posameznika. Ogljični odtis smo izračunali s pomočjo podatkov, zbranih pri poskusu, ki je potekal na posestvu v občini Rače-Fram, v kraju Gorica, s pomočjo orodja SPIonExcel za tri različne sisteme pridelovanja: konvencionalno obdelavo s plugom, konzervirajočo obdelavo z rahljalnikom in direktno setev. V poskusu smo izračunali najmanjši ogljični odtis za pripravo tal pri konzervirajoči obdelavi tal, ta znaša 27,7 ha, na kar vpliva odsotnost oranja in manjše uporabe herbicidov. Čeprav se pri konvencionalni obdelavi tal porabi več goriva kot pri direktni setvi, je ogljični odtis manjši pri konvencionalni obdelavi in znaša 28,3 ha. Največji ogljični odtis je pri direktni setvi in znaša 39 ha, na kar najbolj vpliva uporaba 5 l herbicidov pred setvijo.
Ključne besede: okoljski odtis, kultivator, konvencionalna obdelava, konzervirajoča obdelava, direktna setev
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1312; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

5.
Možnosti različnih alternativnih metod obdelovanja tal pri pridelovanju koruze (Zea mays L.) za zrnje
Štefan Cigüt, 2009, diplomsko delo

Opis: V Prekmurju, v bližini Murske Sobote, smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov obdelovanja pokritih tal z zelenim pokrovom na vznik koruze, število rastlin, pridelek svežega in suhega zrnja koruze. Poskus je bil zasnovan kot naključni blok s 5 obravnavanji in 4 ponavljanji. Koruzno seme smo sejali s sejalnico Rau Maxem na različno obdelana tla: (V1) je bila izvedena konvencionalna obdelava s plugom in predsetvena priprava, (V2) obdelava z rahljalnikom in predsetvena priprava, (V3) mulčenje in direktna setev v zastirko »mulchsaat«, (V4) uporaba glifosata Touch Down 4 l ha-1 in direktna setev v zastirko, (V5) uporaba glifosta in predsetvena priprava. Najboljši vznik koruze je bil pri obravnavanju V1 (92,23%), medtem ko je bil najmanjši pri obravnavanju V3 (76,26%). Največji delež rastlin / m² je bil v obravnavanju V2 (97,69%) in se statistično značilno ni razlikoval od obravnavanj V1 in V5. Najmanjši delež rastlin / m² je bil pri obravnavanju V3 (69,75%). Največji pridelek svežega zrnja (12.274,94 kg ha-1) in suhega zrnja (9.077,75 kg ha-1) je bil izmerjen v obravnavanju V2, vendar se statistično značilno ni razlikoval od obravnavanj V4 in V5, medtem ko smo manjši pridelek svežega zrnja (9.307,65 kg ha-1) in suhega zrnja (8.077,75 kg ha-1) izmerili pri konvencionalni obdelavi (V1), vendar se statistično značilno ni razlikoval od V3. Poleg večjih pridelkov različnih alternativnih metod obdelovanja tal lahko bistveno zmanjšamo tudi stroške pridelave koruze.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: direktna setev/ konvencionalna obdelava/ konzervirajoča obdelava/ koruza za zrnje/ vznik koruze
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 3418; Prenosov: 511
.pdf Celotno besedilo (9,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici