| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obdelovanje tal in protierozijska zaščita na vodovarstvenih območjih
Denis Stajnko, 2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem in izobraževanju pridelovalcev o sodobnih načinih obdelave tal na vodovarstvenih območjih (VVO), ki obsegajo območje varovanja vodnjaka (VVO), zasilno zaščitno cono (VVO III), pomembno območje za podtalnico (VVO II) in zelo občutljivo območje (VVO I). Pripravili smo jo za potrebe izvajanja projekta SI-MUR-AT v okviru EU programa sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija 2014 – 2020. VVO predstavlja področja zajemanja pitne vode (vključno z vodo iz jezer, rek in podzemnih vodonosnikov), ki jih ščitimo pred prekomerno uporabo in kontaminacijo. Ker je VVO po navadi del kmetijske krajine, na kakovost vode lahko vplivajo nepravilne kmetijske prakse. V prvem delu monografije so predstavljene najpomembnejše omejitev konvencionalnega gojenja na VVO, zlasti obdelava tal, ki je omejena z lokalno in državno zakonodajo. Pomemben del monografije je predstavitev ohranitvenega kmetijstva, pri čemer je posebej opisana konzervacijska (ohranitvena) obdelava (KO), ki je edini sprejemljiv način priprave tal za setev na VVO. Poleg KO-sistemov so prikazani principi direktne setve brez mehanskega mešanja tla, setev v trakove in združene setve.
Ključne besede: konzervacijsko kmetijstvo, ohranitvena obdelava, direktna setev, zastirka, kontrola plevelov
Objavljeno v DKUM: 07.08.2017; Ogledov: 2450; Prenosov: 378  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (6,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
MOŽNOSTI ZA ZATIRANJE PLEVELOV V POSEVKIH MAKA (Papaver somniferum L.) S HERBICIDI, DOSTOPNIMI NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU
Dejan Vrabelj, 2011, diplomsko delo

Opis: V enoletnem poljskem poskusu, izvedenem v letu 2008, smo proučevali možnost kemičnega zatiranja plevelov v posevku maka (Papaver somniferum L., cv. Jozef). Uporabili smo devet različnih herbicidov na podlagi prosulfokarba, klomazona, petoksamida, S-metolaklora, pendimetalina, izoksaflutola, bromoksiniloktanoata, mezotriona in fluazifop-p-butila. Analizirali smo stopnjo učinkovitosti herbicidov in njihovo fitotoksičnost ter pridelek semena maka. Učinkovitost herbicidov na podlagi S-metolaklora, izoksaflutola in fluazifop-p-butila je bila nizka. Ostali herbicidi so bili zelo učinkoviti in se med seboj po stopnji učinkovitosti niso značilno razlikovali. Od preučevanih herbicidov je največjo fitotoksičnost na maku povzročil pripravek na podlagi pendimetalina, nekoliko manj pa herbicid na podlagi izoksaflutola. Omenjenih dveh herbicidov ni priporočljivo uporabljati v posevkih maka. Proučevani herbicidi, ki so dostopni na slovenskem trgu, nudijo dokaj omejeno možnost za zatiranje plevelov v vrtnem maku.
Ključne besede: herbicidi, plevel, kontrola plevelov, mak, Papaver somniferum
Objavljeno v DKUM: 28.02.2011; Ogledov: 3115; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (261,59 KB)

4.
Možnosti za zatiranje plevelov v posevkih oljne ogrščice (Brassica napus L.) s herbicidi dostopnimi na Slovenskem tržišču
Rebeka Bedenik, 2010, diplomsko delo

Opis: V enoletnem poskusu, izvedenem v letu 2009, smo proučevali možnosti kemičnega zatiranja plevelov v ozimni oljni ogrščici (sorta PRD 03). Uporabili smo 10 različnih kombinacij herbicidov na podlagi metazaklora, klomazona, klopiralida, dimetaklora in piklorama. Analizirali smo stopnjo učinkovitosti herbicidov, fitotoksičnost herbicidov ter pokrovnost parcelic z pleveli, v času dveh ocenjevanj. Prvo ocenjevanje je bilo izvedeno septembra, drugo pa spomladi, meseca aprila. Pri analizi skupne povprečne učinkovitosti herbicidov, smo ugotovili značilno manjšo učinkovitost dveh herbicidnih kombinacij, na podlagi klomazona ter klopiralida s pikloramom. Vseh ostalih 8 herbicidnih kombinacij je bilo visoko učinkovitih in se po stopnji učinkovitosti niso razlikovale med seboj. Nobena od preučevanih herbicidnih kombinacij ni povzročila pojavov kakršnih koli vizualno prepoznavnih znakov fitotoksičnosti na posevku ogrščice. Preučevani herbicidi, ki so dostopni na Slovenskem trgu nudijo zadovoljiv nivo možnosti za zatiranje plevelov v oljni ogrščici.
Ključne besede: herbicidi, pleveli, kontrola plevelov, oljna ogrščica, Brassica napus
Objavljeno v DKUM: 13.10.2010; Ogledov: 3155; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (649,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici