Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo preučuje kontraproduktivna vedenja pri delu na daljavo. V pregledu literature so analizirane opredelitve dela na daljavo, pregledan je pravni okvir v Sloveniji ter prednosti in izzivi tovrstne oblike dela za organizacije in zaposlene. Opravljen je pregled različnih opredelitev kontraproduktivnih vedenj, pri čemer je posebna pozornost namenjena kontraproduktivnim vedenjem v virtualnem delovnem okolju ter razlikam med pojavljanjem teh vedenj pri delu na daljavo in na primarni lokaciji. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava med 344 zaposlenimi, ki vsaj deloma opravljajo delo na daljavo. Ugotovljeno je, da se zaposleni najpogosteje srečujejo s kontraproduktivnimi vedenji, vezanimi na zlorabo časa. V gospodarstvu uporaba službene opreme za zasebne namene v nasprotju s pravili organizacije ni zaznana kot najpogostejše kontraproduktivno vedenje, medtem ko je v javnem sektorju najpogosteje zaznano pri zaposlenih samih. Najpogostejši razlog za pojav teh vedenj je preobremenjenost oziroma izgorelost. Poklicna izolacija se pogosteje pojavlja pri zaposlenih v gospodarstvu. Analiza odgovorov kaže, da se z večanjem obsega dela na daljavo, povečuje pojavljanje kontraproduktivnih vedenj. Anketirani ocenjujejo, da občasno urejanje zasebnih zadev med delom na daljavo ne vpliva na njihovo produktivnost, tako v smislu količine kot kakovosti opravljenega dela, naloge pa kljub temu pravočasno zaključijo. Vodje zaposlenim večinoma izkazujejo podporo in zaupanje pri opravljanju dela na daljavo. V zaključku so podani predlogi za nadaljnje raziskovanje kontraproduktivnih vedenj v kontekstu dela na daljavo.
Ključne besede: kontraproduktivno vedenje, virtualno delovno okolje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,48 MB)