| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIVI POSLOVNIH CIKLOV NA BONITETO PODJETIJ
Nadja Polovšek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Iz ekonomske zgodovine je razvidno, da gospodarstvo nikoli ne raste v ravni črti. Država lahko uživa nekaj let ekonomske rasti in širitve, vendar bo temu gotovo sledil preobrat. Gospodarska rast se bo spremenila v padec — recesijo, ki se lahko nadaljuje v finančno krizo ali celo daljšo depresijo. Takrat narodni proizvod pade, prav tako dobički, nezaposlenost pa se dvigne. Ko je doseženo dno, se postopek ponovi v obratni smeri — začne se oživljanje. Le-to je lahko hitro ali počasno. Lahko je to obdobje spodbujenega povpraševanja, obilice delovnih mest in dviga življenjskih standardov. Ali pa je to hiter skok s prisotno visoko inflacijo, povezano s špekulacijo, kar spet vodi v naslednjo krizo. Takšnemu značilnemu gibanju (naraščanje in padanje) outputa, inflacije, obrestnih mer in zaposlenosti pravimo poslovni cikli in so prisotni v vseh tržnih gospodarstvih. Kaj sploh je poslovni cikel? Poslovni cikel je preobrat v skupnem narodnem outputu, prihodku in zaposlenosti, ki ponavadi traja od 2 do 10 let in je zaznamovan z obsežnim krčenjem ali širitvijo v večini sektorjev v gospodarstvu. Ekonomisti delijo poslovne cikle na dva glavna dela — fazi. To sta obdobje recesije in obdobje rasti, oživljanja. Skrajni točki med eno in drugo sta vrh in dno. Recesija je pogosto definirana kot obdobje, v katerem realni BDP pada v dveh zaporednih četrtletjih. Recesija se začne v vrhu in konča na dnu. Recesiji sledi rast in obratno. Vzorec poslovnih ciklov je nepravilen. Niti dva poslovna cikla nista popolnoma enaka. Nobena formula ne obstaja, po kateri bi lahko predvideli intenziteto ali časovno določili poslovne cikle. Vse ostrejša konkurenca, ki jo je prinesla globalizacija, soočanje podjetij z vedno večjimi tveganji ter iskanje priložnosti ob obvladovanju tveganj v času recesije, kot tudi ekspanzije je eden izmed ključnih dejavnikov uspeha današnjih podjetij. Poznavanje bonitete poslovnih partnerjev omogoča podjetju, da dovolj varno vstopa v nove poslovne odnose in stalno preverja obstoječe. Boniteta ne odvrača zgolj od poloma v poslu, marveč odkriva tudi podjetja, s katerimi je priporočljivo sodelovati. Boniteta naj bi določila verjetnost, da bo upnik dobil dogovorjeno plačilo od dolžnika. Poznavanje bonitete poslovnih partnerjev omogoča, da sklenjenih poslov po nepotrebnem ne izpostavljamo prevelikemu tveganju. V diplomski nalogi sem najprej opredelila definicije in faze pojma poslovnih ciklov, njihove lastnosti ter vzroke za njihov nastanek. V nadaljevanju same naloge sem opredelila sam pojem bonitete, njeno temeljno vlogo pri obvladovanju tveganj in predstavila, za koga je boniteta pomembna, oziroma kdo so uporabniki informacij, ki jih boniteta nudi. Izdelava bonitete podjetja s pomočjo finančnih in nefinančnih kazalnikov je tako vsebinsko kot tudi tehnično izredno zahtevno opravilo. Vso pridobljeno znanje sem nato združila in povezala v celoto, kar sem predstavila v 4. poglavju. Recesija in ekspanzija sta dve glavni fazi v ekonomskem ciklu in obe prinašata s seboj pozitivne, kot tudi negativne strani poslovanja podjetij z obzirom na boniteto podjetij.
Ključne besede: poslovni cikel, recesija, okrevanje, ekspanzija, kontrakcija, boniteta podjetja, vpliv recesije, vpliv ekspanzije
Objavljeno: 22.12.2010; Ogledov: 1217; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (924,81 KB)

2.
Modeliranje vpliva cikličnega gvanozin monofosfata (cGMP) na od kalcija odvisen tonus gladkih mišičnih celic arterij
Nina Šutar, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je izdelan in analiziran model za simulacijo od kalcija (Ca2+) odvisnega razvoja sile v gladkih mišičnih celicah (GMC) arterij. Z modelom simuliramo vpliv povišane produkcije cikličnega gvanozin monofosfata (cGMP), ki v celici nastane kot posledica povišane ravni dušikovega oksida (NO) v endoteliju žil, na obliko signala Ca2+ v citoplazmi GMC. NO lahko nastaja v endotelijski plasti žilne stene kot posledica povišane strižne napetosti krvi na stene arterij. NO iz endotelijskih celic difundira v gladko mišičnino, kjer stimulira produkcijo cGMP. V magistrskem delu je glavna tema modeliranje vpliva koncentracije tega sekundarnega prenašalca na od Ca2+ odvisen razvoj sile v GMC. V modelu za kodacijo signala Ca2+ v citoplazmi GMC upoštevamo vpliv molekule cGMP na od kalcija odvisne kanale za kalij (K+) (KCa) in klor (Cl-) (ClCa), izmenjevalce natrija (Na+) in kalcija (Ca2+) (NCX) in črpalke Na+ in K+ (Na/K). Poleg tega model vključuje še prehajanje Ca2+ skozi napetostno odvisne kanale (VOCC), črpalke za Ca2+ v celični membrani (PMCA) in v sarkoplazemskem retikulumu (SR) (SERCA), kanale, ki so odvisni od inozitol trifosfata (IP3) in Ca2+ (ICICR). Model vključuje še pasivno prehajanje vseh ionov, t.j. ionov Cl-, Na+, K+ in Ca2+ preko membrane. Z električnimi tokovi teh ionov je pogojena tudi membranska napetost. V modelu upoštevamo še vezavo Ca2+ na proteine v SR in v citoplazmi. Razvoj sile modeliramo s 4-stanjskim modelom interakcij med miozinom in aktinom, ki jih regulira aktivna oblika encima kinaze lahkih verig miozina (MLCK), ki je odvisna od Ca2+. Razvoj sile modeliramo v območju koncentracije cGMP med 0 in 10∙10-3 mol/m3. Pri vrednosti [cGMP] = 6∙10-3 mol/m3 doseže povprečna vrednost koncentracije Ca2+ v citoplazmi ([Ca2+]c,pov) svoj minimum. Ker [Ca2+]c,pov močno korelira z razvito silo v GMC, pri enaki vrednosti [cGMP], doseže svoj minimum tudi sila, katere vrednost znaša 25% maksimalne sile, ki jo je celica sposobna razviti. Pri zelo nizki koncentraciji cGMP ([cGMP]=0,01∙10-3 mol/m3) pa znaša sila 61% maksimalne sile. Padec sile v odvisnosti od cGMP je pogojen s spremembo frekvence in amplitude oscilacij Ca2+ v citoplazmi.
Ključne besede: arterija, gladka mišična celica, kalcij, dušikov oksid, kontrakcija, membranska napetost, ionski tokovi, matematični model
Objavljeno: 06.05.2015; Ogledov: 914; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

3.
Neinvazivno merjenje akceleracije kontrakcije levega prekata z doplersko ehokardiografijo
Igor Krajnc, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod Ehokardiografska meritev iztisnega deleža (EF) levega prekata predstavlja večinoma dober in uporaben označevalec sistolične funkcije levega prekata (LP), vendar s pomembnimi omejitvami. Uporaba doplerskih tehnik nam omogoča natančno merjenje hitrosti krvi v srčnih votlinah in hitrosti miokarda, vključno z meritvami trajanja posameznih časovnih intervalov. Cilji Cilj naše raziskave je bil, da s pomočjo doplerske ehokardiografije, natančneje s sintezo pulznega in tkivnega doplerja, izmerimo pospešek krčenja LP pri zdravih preiskovancih in pri simptomatičnih bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem (SP). Upoštevaje pospešek krčenja LP in dimenzije LP smo izračunali indeks akceleracije levega prekata 1 (AccLV1) in indeks akceleracije levega prekata 2 (AccLV2). Indeks AccLV1 je premosorazmeren z doseženo maksimalno hitrostjo v času iztisa v iztočnem delu LP (Vmax LVOT) v cm/s in obratno sorazmeren s časovnim intervalom (dt) od začetka izovolumetrične kontrakcije LP do dosežene maksimalne hitrosti v LVOT, merjenim v sekundah in s končnim diastoličnim volumnom LP (EDV) v mililitrih. Indeks AccLV2 pa je premosorazmeren z V max LVOT in obratno sorazmeren s dt in s končnim diastoličnim premerom LP (LVEDD), merjenim v cm. Oba indeksa imata potencial doplerskih pokazateljev globalne sistolične disfunkcije, oziroma okvare LP. V nadaljevanju raziskave smo oba indeksa primerjali s standardno oceno sistolične funkcije LP z merjenjem EF. Bolniki in metode V prospektivno, opazovalno raziskavo smo vključili 121 preiskovancev, 76 (62,8 %) zdravih preiskovancev in 45 (37,2 %) bolnikov z znanim kroničnim SP. Pri vseh smo opravili standardne ehokardiografske meritve in izračunali AccLV1 po formuli: AccLV1=Vmax LVOT / dt x EDV [cm/s2 ml] in AccLV2 po formuli: AccLV2=Vmax LVOT / dt x LVEDD [1/s2]. Preiskovance smo nato opazovali dve leti in spremljali pojav končnih opazovanih dogodkov, ki kažejo na poslabšanje SP. Rezultati Celotni vzorec preiskovancev je zajemal 65 (53,7 %) moških in 56 (46,3 %) žensk, od teh je bilo v skupino zdravih uvrščenih 76 preiskovancev (46,1 % moških), v skupino bolnikov pa 45 preiskovancev (66,7 % moških). Med zdravimi in bolniki smo ugotovili statistično pomembno razliko v povprečnih vrednostih EF (65,4 ± 6,7 % vs 38,6 ± 18,0 %; p < 0,001), AccLV1 (12,1 ± 2,8 cm/s2 ml vs 4,4 ± 2,1 cm/s2 ml; p < 0,001) in AccLV2 (217,8 ± 43,8 1/s2 vs 110,5 ± 43,7 1/s2; p < 0,001). ROC krivulja, ki ločuje zdrave preiskovance od bolnikov s kroničnim SP, ne glede na pridruženo MR, je pokazala višje vrednosti AUC za AccLV1 in AccLV2 v primerjavi z EF (0,996 vs 0,897 in 0,969 vs 0,897). V skupini bolnikov smo prav tako potrdili nekoliko močnejšo korelacijo indeksov AccLV1 in AccLV2 s funkcijskim razredom po NYHA (r = - 0,657; p < 0,001 in r = - 0,569; p < 0,001), glede na korelacijo EF z NYHA (r = - 0,539 p < 0,001). V toku dve-letnega opazovanja smo pri 16 preiskovancih ugotovili končne opazovane dogodke. Vseh zabeleženih dogodkov je bilo 31 in vsi v skupini bolnikov. Določeni preiskovanci so doživeli končni opazovani dogodek, čeprav so imeli EF nad povprečjem EF preiskovancev brez zapleta (nad 58,1 %). Noben preiskovanec ni doživel končni opazovani dogodek, če je njegov indeks AccLV1 presegel povprečje indeksa AccLV1 preiskovancev brez zapleta (nad 10,1 cm/s2 ml ) ali če je njegov indeks AccLV2 znašal nad povprečjem indeksa AccLV2 preiskovancev brez zapleta (nad 190,1 /s2). Zaključek Z izračunom indeksov AccLV1 in AccLV2 lahko v primerjavi z meritvami EF z večjo natančnostjo razlikujemo med zdravimi in bolniki s simptomatičnim SP, prav tako vrednosti AccLV1 in AccLV2 dobro, oziroma bolje kot EF, korelirajo s funkcijskim razredom NYHA v skupini bolnikov. Oba indeksa nakazujeta prav tako boljšo napovedno vrednost za klinično poslabšanje SP v primerjavi z EF.
Ključne besede: levi prekat, funkcija, dopler, kontrakcija, akceleracija
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 490; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici