| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
INVERZNE LIMITE Z ENOLIČNIMI IN VEČLIČNIMI VEZNIMI PRESLIKAVAMI
Matej Merhar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo najprej predstavili osnovne primere kontinuumov. Nato bomo predstavili inverzne limite inverznih zaporedij kompaktnih metričnih prostorov in enoličnih zveznih veznih funkcij ter dokazali njihove osnovne lastnosti. Definirali bomo tudi inverzne limite inverznih zaporedij kompaktnih metričnih prostorov in navzgor polzveznih večličnih veznih funkcij in si ogledali nekatere njihove lastnosti.
Ključne besede: Inverzno zaporedje, Inverzna limita, Navzgor polzvezna funkcija, Kontinuum
Objavljeno: 11.05.2009; Ogledov: 2373; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (885,34 KB)

2.
MOOROV IZREK O TRIODAH
Nataša Vasle, 2009, diplomsko delo

Opis: Moorov izrek o triodah pravi, da v ravnini obstaja le stevno mnogo disjunk- tnih enostavnih triod. Enostavna trioda je prostor, homeomorfen crki T. Najprej bomo ponovili nekaj osnovnih definicij in izrekov iz podrocja to- pologije, nato bomo dokazali izrek o enostavnih triodah. Sledilo bo glavno poglavje, v katerem bomo preverili veliko trditev in dokazali Moorov izrek. V naslednjem poglavju se bomo ukvarjali z razlicnimi posplositvami Moorovega izreka o triodah, v zadnjem poglavju pa sledijo primeri konkretne uporabe tega izreka pri dokazovanju obnasanja razlicnih funkcij na robu definicijskega obmocja.
Ključne besede: Kontinuum, enostavna trioda, trioda, posplosena trioda, enostavna sklenjena krivulja, lok, tocka kondenzacije, domena, interval loka.
Objavljeno: 27.05.2009; Ogledov: 1661; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (360,60 KB)

3.
GLADKI KONTINUUMI
Tina Sovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Najprej se bomo seznanili z definicijo kontinuumov. Ogledali si bomo nekaj osnovnih primerov in lastnosti kontinuumov, kot sta ireducibilnost in dedna unikoherentnost. Sledi vpeljava gladkih kontinuumov, nekaj zgledov in njihova splošnejša definicija. Ogledali si bomo njihovo karakterizacijo in navedli nekaj rezultatov v povezavi z dedno unikoherentnostjo. Ob koncu bomo več pozornosti posvetili še ireducibilnim gladkim kontinuumom.
Ključne besede: Kontinuum, Gladek kontinuum, Dedno unikoherenten kontinuum, Ireducibilnost
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 1766; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (391,67 KB)

4.
Slike Cantorjeve pahljače
Anja Belošević, 2011, diplomsko delo

Opis: V začetku diplomske naloge so najprej opisane topološke lastnosti in nekaj rezultatov v zvezi z njimi. Nato se bomo seznanili s posebnimi prostori, kontinuumi, in njihovim posebnim primerom, to so pahljače. Posebej bomo predstavili Cantorjevo pahljačo. Sledi nekaj splošnih rezultatov o preslikavah definiranih na pahljačah. Na koncu pa so zapisani glavni izreki o slikah Cantorjeve pahljače.
Ključne besede: Kontinuum, pahljača, konfluentna preslikava, Cantorjeva pahljača.
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 1701; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (327,72 KB)

5.
OHRANJANJE UVERIŽLJIVOSTI KONTINUUMOV GLEDE NA PRASLIKO KOMPLEKSNE KVADRATNE FUNKCIJE
Jernej Brumec, 2012, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela bomo najprej podali osnovne topološke pojme, ki jih bomo potrebovali. Predstavili bomo osnovne primere kontinuumov in podrobneje obravnavali uverižljive kontinuume oziroma kontinuume podobne loku. V drugem delu bomo proučevali pod katerimi pogoji je praslika s kompleksno kvadratno funkcijo od nekega kontinuuma uverižljiv kontinuum. Podali bomo tudi primere takih kontinuumov.
Ključne besede: kontinuum, uverižljivi kontinuumu, kontinuumi podobni loku, kompleksna ravnina, kompleksna kvadratna funkcija, praslika
Objavljeno: 24.10.2012; Ogledov: 868; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (751,42 KB)

6.
ODPRTE PRESLIKAVE UVERIŽLJIVIH KONTINUUMOV
Sabina Skornšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo v uvodnem poglavju skupaj s primeri predstavili osnovne pojme v topologiji, povezane in kompaktne prostore. V drugem poglavju bomo definirali kontinuume in si pogledali nekaj osnovnih primerov. Del poglavja je namenjen uverižljivim kontinuumom, kjer bomo definirali nekaj lastnosti le-teh. V tretjem poglavju se bomo seznanili z odprtimi preslikavami v povezavi z uverižljivimi kontinuumi. Dokazali bomo pomemben izrek, ki pravi, da je slika vsakega uverižljivega kontinuuma z odprto preslikavo spet uverižljiv kontinuum. Zanimiva teorija se razvije v četrtem poglavju v povezavi z lokalnimi homeomorfizmi. Dokazali bomo, da če je preslikava iz uverižljivega kontinuuma na nek prostor lokalni homeomorfizem, potem je homeomorfizem. Omenjena dokaza iz tretjega in četrtega poglavja pa sta tudi najpomembnejša rezultata diplomskega dela.
Ključne besede: kontinuum, uveržljiv kontinuum, odprta preslikava, lokalni homeomorfizem
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 900; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (913,27 KB)

7.
PODPORA UČITELJEV UČENCEM Z UČNIMI TEŽAVAMI PRI ANGLEŠKEM JEZIKU
Lea Bračko, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja s problematiko vzgojno-izobraževalnega dela z učenci z učnimi težavami v osnovnih šolah. Poudarek je na vodilnem strokovnem in političnem konceptu vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami – vključujoči šoli, v tem pa na dveh nepogrešljivih vlogah učitelja, in sicer učitelja kot osebnosti in učitelja kot strokovnjaka. V teoretičnem delu so z vidika različnih pedagoških disciplin uvodoma prikazane temeljne vloge današnjega učitelja, kar v osnovi zadeva tudi področje posebnih potreb. Posebej je izpostavljeno učenje in poučevanje tujega jezika. Nadalje so predstavljena pojmovanja učne neuspešnosti in učnih težav v preteklosti in danes, podana pa je tudi osnovna opredelitev skupine učencev z učnimi težavami. Sledi predstavitev inkluzivne vzgoje in izobraževanja v sodobnih šolskih sistemih ter odgovornosti in hkrati pomen pozitivnih stališč učitelja znotraj nje. V nadaljevanju je opisan kontinuum podpore učitelja učencem z učnimi težavami kot ga predvideva slovenski petstopenjski model s poudarkom na učiteljevi dobri poučevalni praksi. Glede na naslovno tematiko so podana tudi izbrana priporočila za nudenje podpore učencem z učnimi težavami pri angleškem jeziku. Empirični del raziskuje različne oblike podpore tem učencem glede na mestni in vaški okoliš osnovne šole. Podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, v vzorec pa je vključenih 47 učiteljev angleškega jezika, ki poučujejo v mariborski regiji. Izsledki raziskave kažejo, da so nekatere splošne in specifične oblike pomoči, ki so v teoretičem delu predstavljene kot učinkovite, relativno slabo izkoriščene. Učitelji nadalje ocenjujejo delovanje tima na tem področju kot zelo dobro, medtem ko s sodelovanjem s starši niso najbolj zadovoljni. Kot najpogostejše ovire pri nudenju podpore zaznavajo slabe učne navade učencev, sposobnost reševanja vedenjskih, socialno emocionalnih problemov ter strokovno usposobljenost za izvajanje pomoči pri pouku. Pokazalo se je, da v tem okviru med mestnimi in vaškimi šolami ne prihaja do statistično pomembnih razlik. Izpeljani so nekateri predlogi za prakso.
Ključne besede: učitelj kot osebnost, konstruktivizem, učna ne/uspešnost, splošne in specifične učne težave, inkluzija, kontinuum podpore učitelja, dobra poučevalna praksa, angleški jezik
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1984; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (504,36 KB)

8.
Klasifikacija inverznih limit s poševnimi šotorskimi veznimi funkcijami
Matevž Črepnjak, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji bomo preučevali homeomorfnost inverznih limit inverznih zaporedij enotskih intervalov [0,1] s poševnimi šotorskimi veznimi funkcijami glede na lego vrhov poševnih šotorskih funkcij. Za poljubna $a,bin [0,1]$ je poševna šotorska funkcija $f_{(a,b)}:0,1]rightarrow [0,1]$ definirana kot večlična funkcija, katere graf $Gamma (f_{(a,b)})$ je unija daljic od $(0,0)$ do $(a,b)$ in od $(a,b)$ do $(1,0)$. Točko $(a,b)$ imenujemo vrh poštevne šotorske funkcije $f_{(a,b)}$. V prvem poglavju bomo predstavili inverzne limite inverznih zaporedij kompaktnih metričnih prostorov tako z enoličnimi kot večličnimi veznimi preslikavami. Predstavili bomo tudi Ingramovo domnevo, ki je glavna motivacija za preučevanje inverznih limit s poševnimi šotorskimi veznimi funkcijami. V drugem poglavju doktorske disertacije bomo govorili o inverznih limitah, ki so homeomorfne Brouwer-Janiszewski-Knasterjevemu kontinuumu. Natančneje, spoznali bomo nekatere primere inverznih limit inverznih zaporedij zaprtih enotskih intervalov $[0,1]$ s poševnimi šotorskimi veznimi preslikavami z vrhom v produktu $[0,1]times[0,1]$, ki so homeomorfne Brouwer-Janiszewski-Knasterjevemu kontinuumu. V tretjem poglavju bomo govorili o klasifikaciji inverznih limit inverznih zaporedij zaprtih enotskih intervalov $[0,1]$ s poševnimi šotorskimi veznimi funkcijami z vrh-om v produktu $[0,1]times[0,1]$. Izpeljali bomo pogoje za homeomorfnost posebnih pri-me-rov inverznih limit s poševnimi šotorskimi funkcijami. Posledično bomo videli, kdaj te inverzne limite niso homeomorfne. Tako bomo v produktu zaprtih intervalov $[0,1]times[0,1]$ predstavili takšne podmnožice, za katere bo veljalo naslednje: če vrhova poševnih šotorskih funkcij pripadata isti podmnožici, tedaj sta pripadajoči inverzni limiti homeomorfni, in če vrhova poševnih šotorskih funkcij pripadata različnim podmnožicam, tedaj pripadajoči inverzni limiti nista homeomorfni. Omenimo, da razdelitev $[0,1]times[0,1]$ na omenjene podmnožice ne bo popolna, saj se je problem klasifikacije takih inverznih izkazal kot zahteven in je postal zanimiv izziv mnogim raziskovalcem na tem področju. V četrtem poglavju bomo opisali še nekaj izvirnih rezultatov o hiperprostoru $2^{prod[0,1]}$, opremljenim s Hausdorffovo metriko. Osredotočili se bomo na poti in loke, ki potekajo natanko skozi inverzne limite inverznih zaporedij enotskih zaprtih intervalov $[0,1]$ s poševnimi šotorskimi veznimi funkcijami z vrhom v produktu zaprtih enotskih intervalov $[0,1]times[0,1]$. V zadnjem poglavju se bomo posvetili še odprtim problemom, ki se tičejo klasifikacije inverznih limit inverznih zaporedij zaprtih enotskih intervalov $[0,1]$ s po-šev-ni-mi šo-tor-ski-mi veznimi funkcijami z vrhovi v produktu $[0,1]times[0,1]$. Opisali bomo tudi zanimive probleme, ki so nastali ob razvijanju disertacije in še niso rešeni. Prikazali bomo ideje in potencialne pristope za njihovo reševanje.
Ključne besede: kontinuum, Brouwer-Janiszewski-Knasterjev kontinuum, inverzna limita, inverzno zaporedje, navzvgor polzvezna funkcija, večlična funkcija, vezna funkcija, šotorska funkcija, Ingramova domneva, s potmi povezan prostor, hiperprostor.
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1882; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (710,54 KB)

9.
LASTNOST NEGIBNE TOČKE ZA UVERIŽLJIVE KONTINUUME
Mihaela Macarol, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena lastnost negibne točke. Kot glavni rezultat je ta lastnost dokazana za uverižljive kontinuume. V prvem poglavju so definirani osnovni topološki pojmi in rezutati. Drugo poglavje je rezervirano za predstavitev primerov prostorov z lastnostjo negibne točke in rezultatov povezanih s to lastnostjo. V tretjem poglavju si lahko ogledamo, kaj pomeni lastnost negibne točke za dendroide. Četrto poglavje, kot najpomembnejše, govori o lastnosti negibne točke za uverižljive kontinuume. V zadnjem poglavju je predstavljenih nekaj odprtih problemov.
Ključne besede: negibna točka, lastnost negibne točke, kontinuum, uverižljiv kontinuum
Objavljeno: 17.07.2013; Ogledov: 1057; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (981,30 KB)

10.
Limite inverznih limit
Matej Merhar, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se obravnava vprašanje ali iz konvergence grafov navzgor polzveznih veznih funkcij sledi konvergenca ustreznih pripadajočih inverznih limit za konstantna inverzna zaporedja kompaktnih metričnih prostorov. V uvodnem delu se vpeljejo osnovni pojmi kot so navzgor polzvezne funkcije, inverzna zaporedja in inverzne limite. V osrednjem delu se na konkretnih primerih pokaže, da je odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje v splošnem negativen in v obliki izrekov poda dodatne pogoje za vezne funkcije, ki zagotavljajo, da iz konvergence njihovih grafov sledi konvergenca pripadajočih inverznih limit. Med drugim se dokaže, da če so vezne funkcije surjektivne in funkcija h kateri njihovi grafi konvergirajo enolična, tedaj tudi zaporedje pripadajočih inverznih limit konvergira. Te pogoje se v nadaljevanju nekoliko omili in posploši na splošna inverzna zaporedja. Predstavi se tudi uporaba navedenih rezultatov za konstrukcijo poti v hiperprostorih. V zaključnem poglavju se navede še nekatera odprta vprašanja, ki odpirajo možnost nadaljnjega raziskovanja.
Ključne besede: kontinuum, hiperprostor, limita, inverzna limita, zvezna preslikava, navzgor polzvezna preslikava, pot
Objavljeno: 08.10.2013; Ogledov: 1295; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (305,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici