1. Prevajanje naslovov družbenoaktualnih člankov iz angleških in nemških poljudnoznanstvenih revij : magistrsko deloLucija Jurić, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo prevajanje naslovov družbenoaktualnih angleških in nemških člankov iz poljudnoznanstvenih revij raziskali s primerjalno analizo, v kateri smo primerjali izhodiščne naslove z njihovimi slovenskimi ustreznicami na področjih pandemije koronavirusa, postkorona družbe, vojnega stanja v Ukrajini, podnebnih sprememb, tehnoloških napredkov, prihodnosti človeštva, razlik med spoli, medijev, politike, ekonomije, religije in prehranske industrije. Analizirali smo revije iz obdobja marec 2020–december 2022: slovenski reviji Global in Mladina, nemški Der Spiegel in Die Zeit, britanske The Guardian, New Scientist in Mosaic Science ter ameriške The New York Times Magazine, New York Magazine, Newsweek, Foreign Policy, MIT Technology Review, Harper's Magazine, Atlantic Monthly, Los Angeles Times, Bloomberg Businessweek, Inc. Magazine in Fast Company. Z analizo smo želeli ugotoviti, katere prevajalske strategije se običajno pojavljajo pri prevajanju poljudnoznanstvenih besedil in kakšen pomen ima kontekst članka pri ustreznosti izbire strategij. V teoretičnem delu smo se osredinili na značilnosti poljudnoznanstvenega jezika in sloga, katerih osnovni namen je podati informacije širšemu krogu ljudi, ki niso strokovnjaki na določenem področju. Znotraj funkcionalističnega pristopa smo pojasnili namen, ki ga nosi besedilo, ter prikazali pomen vpliva kulture in konteksta na proces prevajanja. Na podlagi poznavanja stroke, konteksta in kulture lahko prevajalec zagotovi kakovosten in ustrezen prevod. Ugotovili smo, da ima kontekst izreden vpliv na ustreznost izbire prevajalskih strategij – analiza 38 naslovov je pokazala, da so prevodi v večini primerov, pri katerih se konteksta ne upošteva, neustrezni predvsem zaradi količine izpuščenih informacij, s čimer naslov ciljnemu bralcu ne razkrije dovolj informacij za razumevanje vsebine članka.
Ključne besede: poljudnoznanstveno besedilo, funkcionalistični pristop, prevajalska strategija, kultura, kontekst
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 274; Prenosov: 37
 Celotno besedilo (1,27 MB) |
2. Novo mestno vozlišče pred knjižnico v Murski SobotiUrška Gomboc, 2019, magistrsko delo Opis: Pričujoče delo je hibrid široke in podrobne analize trenutnega stanja tradicionalnega središča v Murski Soboti ter iz nje izhajajoče idejne rešitve mestnega vozlišča pred knjižnjico. V celostni analizi smo raziskovali trenutno stanje celotnega naselja. Nadrobneje smo analizirali ureditev in stanje prostora ter glavnih objektov osrednjega stavbnega bloka. V končnem koraku naloge smo na podlagi zbranega znanja in spoznanj o splošnem in lokalnem stanju prostora in z njim povezanih tem zasnovali celostni prostorski in vsebinski projekt za mestno vozlišče na območju pred regijsko knjižnico. Pri snovanju rešitve je bilo že v razvijanju idej stalno prepletanje oblikovanja stavbnih mas z oblikovanjem programa. Oblikovanje prostora projekta smo izrazito usmerili k doseganju ravnotežja in skladnosti v kontekstu okolice. Izziv je bil povezati vse obstoječe elemente in dejavnike, ki določajo in zaznamujejo območje. Ključni cilj je bil ustvariti realen in z dejstvi podkrepljen projekt, ki bi ponujal veliko lepega in javnega ter postal povezovalni dejavnik v središču Murske Sobote.
Ključne besede: arhitektura, sodobno mesto, mestno vozlišče, urbane oblike, mestna podoba, kontekst, središče mesta, javni odprti prostor, trg, tržnica, kreativno središče, poslovni prostori, mestna garaža, idejni projekt, Murska Sobota
Objavljeno v DKUM: 11.10.2019; Ogledov: 1684; Prenosov: 325
Celotno besedilo (62,63 MB) |
3. Zasnova ski hotela vogel z žičnicoAnže Repinc, 2018, magistrsko delo Opis: Alpe so prostor, ki že stoletja privabljajo mnogo turistov in domačinov. Predvsem jih navduši neokrnjena narava, mogočne visoke gore, biotska raznovrstnost, ledeno hladne reke in jezera in zelene doline. Ta del predstavlja narava. Seveda tak prostor ni ostal nedotaknjen, ljudje so si na tem mestu gradili vasi na način, ki je trdno povezan z naravo, ki jih obdaja. S spoštovanjem do tistega, kar naj bi jim bilo podarjeno, so si zgradili bivališča previdno in preudarno. Vsaka nepravilna poteza v prostoru bi lahko škodila naravi ter posledično domačinom samim.
Bohinj je eden izmed predstavnikov tovrstnih pokrajin. Kljub vplivu industrializacije in kulture hitro rastočih mest zaenkrat še ohranja svojo identiteto gručastih naselij in vijugaste ceste, ki vodi skozi pokrajini. Vendar pa prostor ne prenese velikih posegov in pretiravanja. Kar hitro bi se lahko zgodilo, da bi ljudje želeli narediti preveč in s tem popolnoma uničili podobo in razčlenjenost vasi v Bohinju.
Magistrsko delo predstavlja le delček v mozaiku potrebnih strategij, ki bi pripomogle k razumevanju prostora in ohranjanju lepote narave. Zasnovan hotel in žičniški postaji se subtilno umeščata v prostor, tako da uporabniku, domačinu ali zunanjemu opazovalcu ne zastira pogleda na okoliške gore in jezero, nasprotno, silhueta in preboji v strukturi uokvirjajo podobo kraja. Izbrano delo predstavlja izziv, saj gre za infrastrukturno dejavnost, ki je skozi zgodovino najbolj škodljivo vplivala na prostor. Rešitev poskuša zmanjšati vpliv na vsaj določeno stopnjo okoljske tolerance.
Ključne besede: arhitektura, kontekst, žičnica, hotel, smučišče Vogel, Bohinj, Alpe
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1666; Prenosov: 451
Celotno besedilo (190,12 MB) |
4. Zajem in analiza kontekstnih podatkov o uporabnikuDavid Vrbančič, 2018, magistrsko delo Opis: Svetovni splet je zaradi velikega števila podatkov postal bogat vir informacij, zato je pomembno, da uporabniku zagotovimo ustrezne informacije ob pravem času. Zajem in analiza kontekstnih podatkov nam lahko pomagata pri zagotavljanju ustreznih informacij. V sklopu magistrskega dela smo predstavili kje in na kakšen način pridobiti kontekstne podatke o uporabniku, kako le-te primerno shraniti, obdelati in predstaviti uporabniku.
Na podlagi sistematičnega pregleda literature smo ugotovili, da je zavedanje uporabnikov o pridobivanju kontekstnih informacij odvisno od predstavitve uporabe kontekstnih podatkov (pravilniki o zasebnosti). Ali pridobivanje kontekstnih podatkov uporabnike moti, je odvisno od namena uporabe kontekstnih informacij. Starost je faktor, ki ima največji vpliv na zavedanje pridobivanja kontekstnih informacij med starejšimi in mlajšimi uporabniki. Za namen izboljšanja uporabniške izkušnje uporabniki niso pripravljeni deliti kontekstne informacije, vendar verjamejo, da lahko dostop do kontekstnih podatkov izboljša učinkovitost storitev. Na podlagi pridobljenih rezultatov testiranja klasifikatorja, ki temelji na naivnem Bayesovem algoritmu, smo ugotovili, da le-ta doseže visoko natančnost klasifikacije in je posledično primeren za klasifikacijo vsebine pridobljene iz socialnih omrežij.
Možnosti za nadaljnje delo vidimo v nadgradnji inteligentnega sistema ter s tem izboljšanju natančnosti klasifikacije algoritma. Nadgrajen klasifikacijski algoritem bi pri klasifikaciji znal povezati in upoštevati čim več odvisnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat klasifikacije.
Ključne besede: kontekst, kontekstni podatki (informacije), socialna omrežja, analiza podatkov, klasifikacija podatkov, inteligentni sistemi, sistemi priporočil
Objavljeno v DKUM: 21.06.2018; Ogledov: 1456; Prenosov: 150
Celotno besedilo (3,02 MB) |
5. Alenka Jensterle Doležal: Avtor, tekst, kontekst, komunikacija. Poglavja iz slovenske moderne, Maribor: Mednarodna založba Filozofske fakultete, 2014 (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 103), 417 str.Zofia Tarajło-Lipowska, 2015, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, Alenka Jensterle Doležal, Avtor, tekst, kontekst, komunikacija, moderna, slovenska književnost, literarne študije
Objavljeno v DKUM: 16.02.2018; Ogledov: 1425; Prenosov: 269
Celotno besedilo (663,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Život i stvaralaštvo Drage Gervaisa u hrvatsko-slovenskom kontekstu : Čudo djevice Ivane - Zgodba o Vodiški JohanciVjekoslava Jurdana, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Življenje in ustvarjalnost Draga Gervaisa v hrvaško-slovenskem kontekstu: Čudež device Ivane - Zgodba o Vodiški Johanci
Drago Gervais (1904-1957), pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in zgodovinar, v svojih delih izpostavlja številne zapletene odnose, značilne za hrvaški, slovanski in srednjeevropski kontekst, iz katerega je izhajal in v katerem je živel ter ustvarjal. Namen prispevka je z rekonstrukcijo tega konteksta kot okvirja pesniške usode osvetliti predvsem hrvaško-slovenske in slovensko-hrvaške odnose. Analizirana je Gervaisova manj znana tragikomedija Čudo djevice Ivane (Čudež device Ivane), ki s svojimi besedilnimi in nebesedilnimi elementi priča o bogatih hrvaško-slovenskih odnosih v avtorjevem življenju in ustvarjanju.
Ključne besede: hrvaški pisatelji, Slovenija, Drago Gervais, Čudež device Ivane, literarne študije, hrvaško-slovenski kontekst
Objavljeno v DKUM: 14.02.2018; Ogledov: 1284; Prenosov: 202
Celotno besedilo (527,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Matematične aktivnosti: HišiceŠpela Grobelšek, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh ključnih delov. V prvem delu, torej v teoretičnem delu, je predstavljeno, kako matematiko približamo otrokom v vrtcu in kakšna je pri tem vloga odraslega. Predstavljena sta tudi pojma subitizacija in kontekst ter didaktični pripomočki, s katerimi se otroci srečujejo na področju matematike. Opisano je, kako jih lahko uporabljamo v vrtcu. Predstavljenih je nekaj aktivnosti, povezanih s subitizacijo. V praktičnem delu je natančneje pojasnjena aktivnost Hišice, ki je bila izvajana v vrtcu. Gre za aktivnost, ki se izvede s subitizacijskimi karticami, z namenom spoznavanja velikostnih odnosov med števili pri otrocih. V okviru empiričnega dela so prikazani rezultati pedagoškega eksperimenta. Po začetnem testiranju v obeh primerjalnih skupinah so aktivnost Hišice več dni izvajali v eksperimentalni skupini. Končno testiranje je pokazalo, da so otroci eksperimentalne skupine dosegli boljše rezultate pri vseh nalogah v okviru aktivnosti Hišice. Nadalje je raziskava pokazala, da so otroci eksperimentalne skupine z nižjimi matematičnimi sposobnostmi uspešnejši od otrok kontrolne skupine z nižjimi matematičnimi sposobnostmi. Le-to nakazuje, da lahko s posvečanjem večje pozornosti posamezni spretnosti in omogočanju izkušenj s subitizacijo napredujejo tudi otroci, ki imajo nižje matematične sposobnosti.
Ključne besede: matematika, subitizacija, kontekst, eksperiment, aktivnost Hišice.
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 2273; Prenosov: 419
Celotno besedilo (2,37 MB) |
8. Odnos učencev do biologije in naravoslovnih predmetov v osnovni šoliAndreja Kotnik, 2016, diplomsko delo Opis: Kaj sploh je odnos do predmeta, kakšne tipe odnosa poznamo, kaj vse vpliva na odnos in kako učenčev odnos do predmeta vpliva na njegovo/njeno odločitev o nadaljnjem študiju? Vse to so bila raziskovalna vprašanja, na katera smo iskali odgovore. Na odnos do predmeta lahko vplivajo številni dejavniki, kot so npr.: kontekst in težavnost učne vsebine, kakovost poučevanja (učne strategije ipd.), pred-adolescentne izkušnje, vpliv staršev, motivacija in tesnoba. Na osnovi 270 izpolnjenih vprašalnikov, pridobljenih od učencev iz devetih osnovnih šol v Sloveniji, lahko izpeljemo posamezne ugotovitve. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti in je redko predmet izbire za nadaljnji študij. Iz te raziskave ne moremo izpeljati trdnih zaključkov, kateri dejavniki so ključni za razvoj odnosa učencev do predmeta biologija. Ugotavljamo pa, da se vpliv staršev in sovrstnikov v naši raziskavi ni izkazal za temeljni vzrok za razvoj pozitivnega ali negativnega odnosa do biologije. Med najpomembnejšimi dejavniki je dojemanje težavnosti predmeta. Učenci predmet biologija dojemajo kot zanimiv in ne težak predmet.
Predmet se praviloma izvaja v obliki predavanj.
Zelo pogosto se počutijo med samimi urami sproščeno in nimajo posebnih želja glede sprememb.
Ključne besede: učenci, učenje, didaktika biologije, odnos do predmeta, biologija, vplivi, kontekst, težavnost, tesnoba, strategije učenja, strategije poučevanja
Objavljeno v DKUM: 02.09.2016; Ogledov: 1846; Prenosov: 309
Celotno besedilo (1,74 MB) |
9. REPREZENTACIJA SMRTI V SLIKARSTVUMojca Hribernik, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je na podlagi izbranih primerov na pregleden način prikazan motiv smrti v slikarski umetnosti. Motiv smrti v slikarstvu smo raziskali tudi v slovenskem prostoru. Janez iz Kastva in Mrtvaški ples, France Mihelič in Mrtvi kurent, opus Nismo poslednji Zorana Mušiča ter Jože Tisnikar in njegovo delo v prosekturi.
V magistrskem delu z naslovom Reprezentacija smrti v slikarstvu smo se soočali s tematsko razdelitvijo na reprezentacijo smrti, zgodovinski pregled in interpretacijo slikarjevih intenc. Raziskovali smo pod predpostavko, da vsakršen motiv na slikarjevem platnu zrcali zgodovinski in individualno-psihološki kontekst, v katerem je umetniško delo nastalo. Naš cilj je bil raziskati večplastnost morbidne tematike v slikarstvu. Na podlagi tega smo ugotavljali razlike in podobnosti med svetovnimi ter slovenskimi slikarskimi deli. Raziskali smo odnos med umetniškim delom, družbeno percepcijo smrti in konkretno izkušnjo slikarjev. Reprezentacijo smrti smo klasificirali na neposredno in posredno z namenom podrobneje raziskati ta diadni odnos.
S pojmovno mrežo, ki smo jo razvili pri t. i. eksplicitnih in obsesivnih delih, nam je bilo omogočeno raziskovanje tudi bolj subtilnih elementov reprezentacije smrti v likovni umetnosti.
Ključne besede: bolezen, France Mihelič, Jože Tisnikar, reprezentacija, umetnost, smrt, slikarstvo, kontekst, motiv, morbidnost, mrtvaški ples, simbol, uboj, vojna, Zoran Mušič.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2016; Ogledov: 1809; Prenosov: 240
Celotno besedilo (3,91 MB) |
10. Koncept konteksta v jezikoslovnih in diskurznih teorijahDarinka Verdonik, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku pregledamo, kako se je koncept konteksta razvijal po različnih področjihjezikoslovja in analize diskurza, ter kritično pretresemo opredelitev različnih teorij do tegavprašanja. Predstavljene poglede združimo v dve smeri, družbeno in kognitivno. V družbenousmerjenih teorijah analize diskurza ne razvijejo širše, splošno sprejete teorije konteksta in secelo izogibajo sami definiciji pojma kontekst, češ da je prekompleksen. V kognitivno usmerjenihteorijah najdemo bolj obširno izdelane definicije in teorije konteksta, vendar jim očitamovrsto pomanjkljivosti, da bi bile splošno veljavne.
Ključne besede: jezikoslovje, analiza diskurza, kontekst
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1208; Prenosov: 232
 Povezava na datoteko |
