| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
SLOVSTVENA FOLKLORA MED TERENOM IN KABINETOM V JAKOBSKEM DOLU
Franja Senčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovstvena folklora, umetnost govorjenega jezika, ima na Slovenskem dolgo tradicijo zbiranja in zapisovanja, toda kljub temu, se še vedno med ljudmi, predvsem na podeželju, pripovedujejo pripovedi, ki še niso bile zapisane. Namen diplomskega dela je bil strokovno zbrati ter pregledati folklorne pripovedi, ki se še pripovedujejo v vasi Jakobski Dol. Organizirana ter posneta so bila folklorna srečanja, družabni dogodki, na katerih so informatorji pripovedovali folklorne pripovedi. Zbrano gradivo se je po načelih sodobne slovstvene folkloristike preneslo na papir. Zapisanim folklornim dogodkom, posnetim na terenu, so se dodali opis konteksta ali ravnine okolja in okoliščin pripovedovanja, ter teksture ali ravnine načina izvajanja pripovedi. Določile so se vloge poslušalcev, ki so soustvarjali folklorna srečanja. Zbrano gradivo se je žanrsko razvrstilo in izkazalo se je, da so pripovedovalci pripovedovali tako pravljice kot povedke. Med pripovedovalci sta izstopala dva, ki sta povedala največ pripovedi ter jih tudi doživeto in ustvarjalno podajala poslušalcem. Slog njunih pripovedi je analiziran na dveh ravninah, in sicer na ravnini teksture ter s pomočjo literarne stilistike na ravnini stila.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorno srečanje, tekst, tekstura, kontekst, stilistika.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 1906; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

2.
SLOVSTVENA FOLKLORA (IZ LAŠKEGA Z OKOLICO) PRI POUKU SLOVENŠČINE V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Polona Čmer, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Slovstvena folklora (iz Laškega z okolico) pri pouku slovenščine v 8. razredu osnovne šole je nastala na osnovi zbranega, zapisanega, urejenega skladno z žanrskim sistemom dr. Marije Stanonik ter motivno analiziranega gradiva v Laškem z okolico. Zbrano gradivo je razporejeno na tisto, ki je po značilnostih uvrščeno med slovstveno folkloro, in gradivo, ob katerem govorimo o literarjenju. Obravnavano je z vidika teksture in konteksta. Z diplomsko nalogo je predstavljeno, da z zbiranjem folklornega gradiva na lokalni ravni ohranjamo bogastvo slovenske slovstvene dediščine, ki pomaga krepiti zavest o narodni pripadnosti. Občutek za ohranjanje in prenašanje slovstvene folklore je potrebno privzgojiti tudi pri naših učencih. Pridobljene izkušnje s tega področja lahko v obliki projektnega dela praktično uporabimo v razredu in tako krepimo ter spodbujamo naklonjenost do lastnega naroda, jezika, zgodovine in kulturne dediščine. Na koncu so podane korelacijske možnosti za spoznavanje slovstvene folklore v osnovni šoli in priporočila za druge oblike projektnega dela, kot je delo z nadarjenimi učenci.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost; slovstvena folklora; folklorni žanri; tekst, tekstura, kontekst; literarjenje; narodna pripadnost
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 2944; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (10,96 MB)

3.
SLOVSTVENA FOLKLORA V SLOVENSKEM PORABJU GLEDE NA USTVARJALNO DELO VERE GAŠPAR
Leon Banko, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo zbirateljice Vere Gašpar ter prek tega bogastvo slovstvene folklore v Porabju in porabskega narečja. Slovstvena folklora v Porabju še vedno živi. Tesno je povezana z načinom življenja in razmišljanja tamkajšnjih ljudi včeraj in danes. Dokaz za to je ravno ustvarjalno delo Vere Gašpar, ki je tematsko, sporočilno in žanrsko zelo raznovrstno. Zbral sem 215 folklornih besedil, med katerimi prevladujejo povedke, predvsem šaljive, veliko je folklornih obrazcev, nekaj pa je tudi pravljic, anekdot in folklornih pesmi. Zbirko sestavljajo besedila, prepisana iz njenih štirih zvezkov, in pripovedovana besedila, posneta na terenu. Gradivo je razvrščeno po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori (1999). Opisane so vse tri ravnine slovstvene folklore Vere Gašpar — tekst, tekstura in kontekst. Ugotovljene so bile tudi geografske, časovne in literarnoteoretične vzporednice z zbranimi folklornimi besedili drugih geografskih območij, časovnih obdobij in drugih zbiralcev. O geografskih vzporednicah lahko govorimo v smislu podobnosti velikega števila folklornih besedil iz Porabja s folklornimi besedili iz vseh ostalih delov Prekmurja — Ravenskega, Dolinskega in Goričkega. Časovne vzporednice so bile ugotovljene v primerjavi obrednega besedila, vezanega na šego vabljenja na poroko, z enakim, a okrog 150 let starejšim besedilom iz Porabja. S primerjavo slovstvene folklore Vere Gašpar s slovstveno folkloro največjega porabskega zbiralca Karla Krajczarja so bile ugotovljene tudi literarnoteoretične podobnosti. Značilnosti zelo »pisanega« porabskega narečja so predstavljene z jezikovno analizo zbranega gradiva. Ta prinaša vse posebnosti porabskega narečja in gornjeseniškega govora ter podobnosti in razlike le-tega s slovenskim knjižnim jezikom.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorni dogodek, motivika, tekst, tekstura, kontekst, porabsko narečje, šege.
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2413; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

4.
SLOVSTVENA FOLKLORA IN LITERARJENJE V MLINŠKOVEM BERILU
Aleksandra Alihodžić, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti ustvarjalno delo zbiratelja Frana Mlinška in preko njega bogastvo slovstvene folklore v Šaleški dolini in okolici. Slovstvena folklora je v Šaleški dolini in okolici bogata, a je žal premalo obravnavana in predstavljena širšemu krogu ljudi. Iz Mlinškovega berila sem izbrala folklorna besedila in besedila, ki jih lahko uvrstimo med literarjenje, saj sta avtorja berila, Ivo Stropnik in Jože Hudales, objavila tudi besedila, ki ne sodijo v slovstveno folkloro. Vsa besedila v Mlinškovem berilu so v rokopisni izdaji shranjena v Muzeju Velenje. Izbrana folklorna besedila Frana Mlinška so tematsko, žanrsko in sporočilno zelo raznovrstna. Med njimi najdemo povedke, šaljive, bajčne, legendne, zgodovinske in razlagalne, pravljice, čudežne in živalske, folklorne pesmi, med katerimi ni pripovedih, prevladujejo lirske. Veliko je folklornih obrazcev, od vraž, pregovorov, zagovorov, molitev in otroških folklornih obrazcev. Folklorna besedila so v diplomski nalogi razvrščena po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori (1999). Med zbranimi besedili so tudi takšna, ki jih ne moremo uvrstiti niti v slovstveno folkloro niti med literaturo, zato sem se v diplomski nalogi posvetila tudi literarjenju. Ta del diplomske naloge predstavljajo anekdote, šege in avtorske pesmi nekaterih avtorjev s področja Šaleške doline. Pri obravnavi tega poglavja sem uporabila temeljna načela literarjenja Marije Stanonik v Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi (2011). Predstavljene pa so v diplomski nalogi tudi vse tri ravnine slovstvene folklore, in sicer tekst, tekstura in kontekst.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorni dogodek, tekst, tekstura, kontekst, šege, anekdote, literarjenje.
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1352; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

5.
VLOGA PODOB PRI OBLIKOVANJU NACIONALNE IDENTITETE - PRIMER OGLASA "GOSTJE PRIHAJAJO"
Ana Štruc, 2014, magistrsko delo

Opis: Naloga je sestavljena iz treh delov. V prvem delu je obravnavana vizualna kultura, podoba, načini branja, oblikovanje pomenov, pristop aktivnega občinstva, medijski diskurz. Nato se ukvarjam s vprašanjem identitete, kako se le-ta oblikuje, kako na razvoj slednje vplivajo mediji in oglaševanje, nadaljujem pa s pregledom teorij in raziskav nacionalne identitete. Sklop zaključim s slovensko nacionalno identiteto, iz katere sledi tretji del naloge – študija oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986, ki je bil del kampanje, ki jo je po naročilu Gospodarske zbornice Slovenije ustvarjala oglaševalska agencija Studio Marketing. Številnim se je prav ta del večletne akcije skupaj z znamenitim sloganom “Slovenija, moja dežela” v spomin vtisnil tudi kot označevalec časa tik pred osamosvojitvijo. Več kot dvajset let pozneje se je ista agencija odločila, da slogan znova obudi, tokrat za potrebe oglaševanja nizozemske blagovne znamke Spar. Študija konkretnega primera razjasni, kako podobe oblikujejo pomene tudi na nacionalni ravni in kako lahko spreminjanje konteksta, časa, cilja in tudi naročnika oglasa, vpliva na sprejemanje istih podob na drugačen način.
Ključne besede: podobe, oglaševanje, pomeni, nacionalna identiteta, kontekst, Slovenija, osemdeseta, osamosvojitev
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 657; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

6.
Koncept konteksta v jezikoslovnih in diskurznih teorijah
Darinka Verdonik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku pregledamo, kako se je koncept konteksta razvijal po različnih področjihjezikoslovja in analize diskurza, ter kritično pretresemo opredelitev različnih teorij do tegavprašanja. Predstavljene poglede združimo v dve smeri, družbeno in kognitivno. V družbenousmerjenih teorijah analize diskurza ne razvijejo širše, splošno sprejete teorije konteksta in secelo izogibajo sami definiciji pojma kontekst, češ da je prekompleksen. V kognitivno usmerjenihteorijah najdemo bolj obširno izdelane definicije in teorije konteksta, vendar jim očitamovrsto pomanjkljivosti, da bi bile splošno veljavne.
Ključne besede: jezikoslovje, analiza diskurza, kontekst
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 356; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (428,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
REPREZENTACIJA SMRTI V SLIKARSTVU
Mojca Hribernik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je na podlagi izbranih primerov na pregleden način prikazan motiv smrti v slikarski umetnosti. Motiv smrti v slikarstvu smo raziskali tudi v slovenskem prostoru. Janez iz Kastva in Mrtvaški ples, France Mihelič in Mrtvi kurent, opus Nismo poslednji Zorana Mušiča ter Jože Tisnikar in njegovo delo v prosekturi. V magistrskem delu z naslovom Reprezentacija smrti v slikarstvu smo se soočali s tematsko razdelitvijo na reprezentacijo smrti, zgodovinski pregled in interpretacijo slikarjevih intenc. Raziskovali smo pod predpostavko, da vsakršen motiv na slikarjevem platnu zrcali zgodovinski in individualno-psihološki kontekst, v katerem je umetniško delo nastalo. Naš cilj je bil raziskati večplastnost morbidne tematike v slikarstvu. Na podlagi tega smo ugotavljali razlike in podobnosti med svetovnimi ter slovenskimi slikarskimi deli. Raziskali smo odnos med umetniškim delom, družbeno percepcijo smrti in konkretno izkušnjo slikarjev. Reprezentacijo smrti smo klasificirali na neposredno in posredno z namenom podrobneje raziskati ta diadni odnos. S pojmovno mrežo, ki smo jo razvili pri t. i. eksplicitnih in obsesivnih delih, nam je bilo omogočeno raziskovanje tudi bolj subtilnih elementov reprezentacije smrti v likovni umetnosti.
Ključne besede: bolezen, France Mihelič, Jože Tisnikar, reprezentacija, umetnost, smrt, slikarstvo, kontekst, motiv, morbidnost, mrtvaški ples, simbol, uboj, vojna, Zoran Mušič.
Objavljeno: 23.08.2016; Ogledov: 582; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

8.
Odnos učencev do biologije in naravoslovnih predmetov v osnovni šoli
Andreja Kotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Kaj sploh je odnos do predmeta, kakšne tipe odnosa poznamo, kaj vse vpliva na odnos in kako učenčev odnos do predmeta vpliva na njegovo/njeno odločitev o nadaljnjem študiju? Vse to so bila raziskovalna vprašanja, na katera smo iskali odgovore. Na odnos do predmeta lahko vplivajo številni dejavniki, kot so npr.: kontekst in težavnost učne vsebine, kakovost poučevanja (učne strategije ipd.), pred-adolescentne izkušnje, vpliv staršev, motivacija in tesnoba. Na osnovi 270 izpolnjenih vprašalnikov, pridobljenih od učencev iz devetih osnovnih šol v Sloveniji, lahko izpeljemo posamezne ugotovitve. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti in je redko predmet izbire za nadaljnji študij. Iz te raziskave ne moremo izpeljati trdnih zaključkov, kateri dejavniki so ključni za razvoj odnosa učencev do predmeta biologija. Ugotavljamo pa, da se vpliv staršev in sovrstnikov v naši raziskavi ni izkazal za temeljni vzrok za razvoj pozitivnega ali negativnega odnosa do biologije. Med najpomembnejšimi dejavniki je dojemanje težavnosti predmeta. Učenci predmet biologija dojemajo kot zanimiv in ne težak predmet. Predmet se praviloma izvaja v obliki predavanj. Zelo pogosto se počutijo med samimi urami sproščeno in nimajo posebnih želja glede sprememb.
Ključne besede: učenci, učenje, didaktika biologije, odnos do predmeta, biologija, vplivi, kontekst, težavnost, tesnoba, strategije učenja, strategije poučevanja
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 575; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

9.
Matematične aktivnosti:hišice
Špela Grobelšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh ključnih delov. V prvem delu, torej v teoretičnem delu, je predstavljeno, kako matematiko približamo otrokom v vrtcu in kakšna je pri tem vloga odraslega. Predstavljena sta tudi pojma subitizacija in kontekst ter didaktični pripomočki, s katerimi se otroci srečujejo na področju matematike. Opisano je, kako jih lahko uporabljamo v vrtcu. Predstavljenih je nekaj aktivnosti, povezanih s subitizacijo. V praktičnem delu je natančneje pojasnjena aktivnost Hišice, ki je bila izvajana v vrtcu. Gre za aktivnost, ki se izvede s subitizacijskimi karticami, z namenom spoznavanja velikostnih odnosov med števili pri otrocih. V okviru empiričnega dela so prikazani rezultati pedagoškega eksperimenta. Po začetnem testiranju v obeh primerjalnih skupinah so aktivnost Hišice več dni izvajali v eksperimentalni skupini. Končno testiranje je pokazalo, da so otroci eksperimentalne skupine dosegli boljše rezultate pri vseh nalogah v okviru aktivnosti Hišice. Nadalje je raziskava pokazala, da so otroci eksperimentalne skupine z nižjimi matematičnimi sposobnostmi uspešnejši od otrok kontrolne skupine z nižjimi matematičnimi sposobnostmi. Le-to nakazuje, da lahko s posvečanjem večje pozornosti posamezni spretnosti in omogočanju izkušenj s subitizacijo napredujejo tudi otroci, ki imajo nižje matematične sposobnosti.
Ključne besede: matematika, subitizacija, kontekst, eksperiment, aktivnost Hišice.
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 905; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

10.
Život i stvaralaštvo Drage Gervaisa u hrvatsko-slovenskom kontekstu
Vjekoslava Jurdana, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Življenje in ustvarjalnost Draga Gervaisa v hrvaško-slovenskem kontekstu: Čudež device Ivane - Zgodba o Vodiški Johanci Drago Gervais (1904-1957), pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in zgo­dovinar, v svojih delih izpostavlja številne zapletene odnose, značil­ne za hrvaški, slovanski in srednjeevropski kontekst, iz katerega je izhajal in v katerem je živel ter ustvarjal. Namen prispevka je z re­konstrukcijo tega konteksta kot okvirja pesniške usode osvetliti pred­vsem hrvaško-slovenske in slovensko-hrvaške odnose. Analizirana je Gervaisova manj znana tragikomedija Čudo djevice Ivane (Čudež device Ivane), ki s svojimi besedilnimi in nebesedilnimi elementi priča o bogatih hrvaško-slovenskih odnosih v avtorjevem življenju in ustvarjanju.
Ključne besede: hrvaški pisatelji, Slovenija, Drago Gervais, Čudež device Ivane, literarne študije, hrvaško-slovenski kontekst
Objavljeno: 14.02.2018; Ogledov: 236; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (527,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici