Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Slovstvena folklora, umetnost govorjenega jezika, ima na Slovenskem dolgo tradicijo zbiranja in zapisovanja, toda kljub temu se še vedno med ljudmi, predvsem na podeželju, pripovedujejo pripovedi, ki še niso bile zapisane. Namen diplomskega dela je bil strokovno zbrati ter pregledati folklorne pripovedi, ki se še pripovedujejo v vasi Jakobski Dol. Organizirana ter posneta so bila folklorna srečanja, družabni dogodki, na katerih so informatorji pripovedovali folklorne pripovedi. Zbrano gradivo se je po načelih sodobne slovstvene folkloristike preneslo na papir. Zapisanim folklornim dogodkom, posnetim na terenu, so se dodali opis konteksta ali ravnine okolja in okoliščin pripovedovanja, ter teksture ali ravnine načina izvajanja pripovedi. Določile so se vloge poslušalcev, ki so soustvarjali folklorna srečanja. Zbrano gradivo se je žanrsko razvrstilo in izkazalo se je, da so pripovedovalci pripovedovali tako pravljice kot povedke. Med pripovedovalci sta izstopala dva, ki sta povedala največ pripovedi ter jih tudi doživeto in ustvarjalno podajala poslušalcem. Slog njunih pripovedi je analiziran na dveh ravninah, in sicer na ravnini teksture ter s pomočjo literarne stilistike na ravnini stila.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorno srečanje, tekst, tekstura, kontekst, stilistika.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 1993; Prenosov: 209
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo zbirateljice Vere Gašpar ter prek tega bogastvo slovstvene folklore v Porabju in porabskega narečja. Slovstvena folklora v Porabju še vedno živi. Tesno je povezana z načinom življenja in razmišljanja tamkajšnjih ljudi včeraj in danes. Dokaz za to je ravno ustvarjalno delo Vere Gašpar, ki je tematsko, sporočilno in žanrsko zelo raznovrstno. Zbral sem 215 folklornih besedil, med katerimi prevladujejo povedke, predvsem šaljive, veliko je folklornih obrazcev, nekaj pa je tudi pravljic, anekdot in folklornih pesmi. Zbirko sestavljajo besedila, prepisana iz njenih štirih zvezkov, in pripovedovana besedila, posneta na terenu. Gradivo je razvrščeno po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori (1999). Opisane so vse tri ravnine slovstvene folklore Vere Gašpar — tekst, tekstura in kontekst. Ugotovljene so bile tudi geografske, časovne in literarnoteoretične vzporednice z zbranimi folklornimi besedili drugih geografskih območij, časovnih obdobij in drugih zbiralcev. O geografskih vzporednicah lahko govorimo v smislu podobnosti velikega števila folklornih besedil iz Porabja s folklornimi besedili iz vseh ostalih delov Prekmurja — Ravenskega, Dolinskega in Goričkega. Časovne vzporednice so bile ugotovljene v primerjavi obrednega besedila, vezanega na šego vabljenja na poroko, z enakim, a okrog 150 let starejšim besedilom iz Porabja. S primerjavo slovstvene folklore Vere Gašpar s slovstveno folkloro največjega porabskega zbiralca Karla Krajczarja so bile ugotovljene tudi literarnoteoretične podobnosti. Značilnosti zelo »pisanega« porabskega narečja so predstavljene z jezikovno analizo zbranega gradiva. Ta prinaša vse posebnosti porabskega narečja in gornjeseniškega govora ter podobnosti in razlike le-tega s slovenskim knjižnim jezikom.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorni dogodek, motivika, tekst, tekstura, kontekst, porabsko narečje, šege.
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2525; Prenosov: 246
Celotno besedilo (5,01 MB)

Opis: Naloga je sestavljena iz treh delov. V prvem delu je obravnavana vizualna kultura, podoba, načini branja, oblikovanje pomenov, pristop aktivnega občinstva, medijski diskurz. Nato se ukvarjam s vprašanjem identitete, kako se le-ta oblikuje, kako na razvoj slednje vplivajo mediji in oglaševanje, nadaljujem pa s pregledom teorij in raziskav nacionalne identitete. Sklop zaključim s slovensko nacionalno identiteto, iz katere sledi tretji del naloge – študija oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986, ki je bil del kampanje, ki jo je po naročilu Gospodarske zbornice Slovenije ustvarjala oglaševalska agencija Studio Marketing. Številnim se je prav ta del večletne akcije skupaj z znamenitim sloganom “Slovenija, moja dežela” v spomin vtisnil tudi kot označevalec časa tik pred osamosvojitvijo. Več kot dvajset let pozneje se je ista agencija odločila, da slogan znova obudi, tokrat za potrebe oglaševanja nizozemske blagovne znamke Spar. Študija konkretnega primera razjasni, kako podobe oblikujejo pomene tudi na nacionalni ravni in kako lahko spreminjanje konteksta, časa, cilja in tudi naročnika oglasa, vpliva na sprejemanje istih podob na drugačen način.
Ključne besede: podobe, oglaševanje, pomeni, nacionalna identiteta, kontekst, Slovenija, osemdeseta, osamosvojitev
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 774; Prenosov: 77
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: V magistrski nalogi je na podlagi izbranih primerov na pregleden način prikazan motiv smrti v slikarski umetnosti. Motiv smrti v slikarstvu smo raziskali tudi v slovenskem prostoru. Janez iz Kastva in Mrtvaški ples, France Mihelič in Mrtvi kurent, opus Nismo poslednji Zorana Mušiča ter Jože Tisnikar in njegovo delo v prosekturi. V magistrskem delu z naslovom Reprezentacija smrti v slikarstvu smo se soočali s tematsko razdelitvijo na reprezentacijo smrti, zgodovinski pregled in interpretacijo slikarjevih intenc. Raziskovali smo pod predpostavko, da vsakršen motiv na slikarjevem platnu zrcali zgodovinski in individualno-psihološki kontekst, v katerem je umetniško delo nastalo. Naš cilj je bil raziskati večplastnost morbidne tematike v slikarstvu. Na podlagi tega smo ugotavljali razlike in podobnosti med svetovnimi ter slovenskimi slikarskimi deli. Raziskali smo odnos med umetniškim delom, družbeno percepcijo smrti in konkretno izkušnjo slikarjev. Reprezentacijo smrti smo klasificirali na neposredno in posredno z namenom podrobneje raziskati ta diadni odnos. S pojmovno mrežo, ki smo jo razvili pri t. i. eksplicitnih in obsesivnih delih, nam je bilo omogočeno raziskovanje tudi bolj subtilnih elementov reprezentacije smrti v likovni umetnosti.
Ključne besede: bolezen, France Mihelič, Jože Tisnikar, reprezentacija, umetnost, smrt, slikarstvo, kontekst, motiv, morbidnost, mrtvaški ples, simbol, uboj, vojna, Zoran Mušič.
Objavljeno: 23.08.2016; Ogledov: 711; Prenosov: 103
Celotno besedilo (3,91 MB)

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh ključnih delov. V prvem delu, torej v teoretičnem delu, je predstavljeno, kako matematiko približamo otrokom v vrtcu in kakšna je pri tem vloga odraslega. Predstavljena sta tudi pojma subitizacija in kontekst ter didaktični pripomočki, s katerimi se otroci srečujejo na področju matematike. Opisano je, kako jih lahko uporabljamo v vrtcu. Predstavljenih je nekaj aktivnosti, povezanih s subitizacijo. V praktičnem delu je natančneje pojasnjena aktivnost Hišice, ki je bila izvajana v vrtcu. Gre za aktivnost, ki se izvede s subitizacijskimi karticami, z namenom spoznavanja velikostnih odnosov med števili pri otrocih. V okviru empiričnega dela so prikazani rezultati pedagoškega eksperimenta. Po začetnem testiranju v obeh primerjalnih skupinah so aktivnost Hišice več dni izvajali v eksperimentalni skupini. Končno testiranje je pokazalo, da so otroci eksperimentalne skupine dosegli boljše rezultate pri vseh nalogah v okviru aktivnosti Hišice. Nadalje je raziskava pokazala, da so otroci eksperimentalne skupine z nižjimi matematičnimi sposobnostmi uspešnejši od otrok kontrolne skupine z nižjimi matematičnimi sposobnostmi. Le-to nakazuje, da lahko s posvečanjem večje pozornosti posamezni spretnosti in omogočanju izkušenj s subitizacijo napredujejo tudi otroci, ki imajo nižje matematične sposobnosti.
Ključne besede: matematika, subitizacija, kontekst, eksperiment, aktivnost Hišice.
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 1034; Prenosov: 161
Celotno besedilo (2,37 MB)