| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRIMERI KONSTRUKTIVISTIČNEGA POUČEVANJA PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA
Urška Slomšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave te diplomske naloge je predstavitev konstruktivističnega načina poučevanja in preizkus le-tega v praksi. Pri tem spoznavamo, da je ta model pouka blizu učencu in da poudarja njegovo samostojno vlogo pri učenju. Da je predznanje velikega pomena za učenčevo usvajanje novega znanja in nadgrajevanje že osvojenega. Od učitelja zahteva bolj natančno in zahtevnejšo pripravo na delo ter pozorno spremljanje in vrednotenje dela učencev. V teoretičnem delu je prikazano in opisano uspešno izvajanje tega načina poučevanja na Mednarodni osnovni šoli v Ljubljani, ki si je za temelje svojega načina izobraževanja izbrala prav teorijo konstruktivizma. V praktičnem delu je predstavljena hospitacija, ki je bila izvedena na tej osnovni šoli, z namenom realnega vpogleda v konstruktivistično oblikovan pouk. V drugem delu pa je prikazan vnos teorije v prakso. Izvedba nastopa po konstruktivističnih načelih v »klasični« devetletki. Pri tem so bile upoštevane vse tri faze konstruktivističnega pristopa, hkrati pa tudi nekatere metode, ki omogočajo takšen način poučevanja.
Ključne besede: Konstruktivizem, konstruktivistično poučevanje, učenec, učitelj, mednarodna šola, sodelovalno učenje.
Objavljeno: 19.05.2009; Ogledov: 3975; Prenosov: 801
.pdf Celotno besedilo (11,46 MB)

3.
4.
INTERAKTIVNE DELAVNICE VREDNOT ZA UČENCE KOT PODPORA VZGOJNEM NAČRTU V OSNOVNOŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU
Goran Škobalj, 2010, diplomsko delo

Opis: Kakovosten pouk predstavlja temeljni in nenadomestljiv dejavnik optimalnega razvoja vsakega učenca. Tradicionalni koncept izobraževanja odkriva določene omejitve, med katerimi je potrebno izpostaviti nesorazmerje med učenjem kognitivnih spretnosti in formalnega znanja ter neformalnim znanjem, ki je temelj za strokovno kompetenco. Cilj te študije je ugotoviti, v koliki meri interaktivne delavnice prispevajo k uresničitvi zastavljenih učnih ciljev v skladu s principi konstruktivizma. V prvem delu študije je predstavljena geneza interaktivnih delavnic, kakor tudi njihov osnovni namen in cilji. V drugem delu raziskave je poudarek na prikazu empiričnih izsledkov o uveljavljanju nekaterih interaktivnih delavnic pri pouku. Podatki so pridobljeni na osnovi sistematičnega spremljanja interaktivnih delavnic in evalvacij. Raziskava kaže, da interaktivne delavnice uresničujejo cilje konstruktivistične teorije znanja, ki so postale glavno izhodišče prenove učnih načrtov in temeljijo na predpostavki, da je posameznik temeljni oblikovalec znanja.
Ključne besede: interaktivna delavnica, konstruktivizem, transmisijska paradigma, transformacijska paradigma, kompetence, neformalno učenje, učenec, učitelj
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2148; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

5.
NARAVOSLOVNI KROŽEK V VRTCU PRI OSNOVNI ŠOLI SVETI TOMAŽ
Valerija Gregorin, 2010, diplomsko delo

Opis: Teoretični del predstavlja naravoslovje, njegov pomen za človeka na splošno in posebej za otroka v predšolskem obdobju. Opisana je Piagetovo teorija s fazami kognitivnega razvoja, s poudarkom na predoperacionalnem obdobju. Podrobneje je predstavljen konstruktivistični didaktični model učenja, aktivno učenje otrok in reševanje problemov. Opisano in podrobneje je predstavljeno delovanje naravoslovnega krožka v vrtcu pri OŠ Sveti Tomaž, katerega mentorica je že deset let Milena Petek. V empiričnem delu je preko študije primera predstavljena konkretna dejavnost naravoslovnega krožka po konstruktivističnem modelu z otrokovo aktivno vlogo v vrtcu pri OŠ Sveti Tomaž. Preko anketiranja je bilo ugotovljeno, da je za starše zgodnje uvajanje naravoslovja v vrtec pomembno, saj vpliva na celosten razvoj otroka in na nadaljnje izobraževanje otrok. Strokovne delavke vrtca poznajo konstruktivistični didaktični model učenja in ga delno uporabljajo v vsakdanji praksi, obstaja pa tudi vrsta problemov, ki se ob načrtovanju in izvedbi tega modela porajajo v praksi.
Ključne besede: Začetno naravoslovje, konstruktivizem, eksperimentiranje, naravoslovni krožek, aktivno učenje, reševanje problemov.
Objavljeno: 19.11.2010; Ogledov: 3072; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

6.
ISKANJE RESNICE V KAZENSKEM POSTOPKU
Peter Tkalec, 2013, diplomsko delo

Opis: S pojmom resnice se ukvarja predvsem filozofija, sposojajo pa si ga tudi druge znanosti in stroke. Tako je pojem resnice najprej filozofska kategorija, šele nato moralno-etična, psihološka, pravna … V filozofiji se je oblikovalo več skupin teorij resnic, najbolj znane so korespondenčne, varčne in epistemske teorije resnice. Za pravo, predvsem civilno, je značilna konsenzualna teorija resnice, za kazensko pa, tako trdi večina avtorjev, korespondenčna. Korespondenčna teorija resnice ima za resničen tisti stavek, ki je skladen z realnostjo. Vendar je v kazenskem procesnem pravu preveč zavestnih odstopanj od realne slike, zato je primerneje govoriti, da v kazenskem procesnem pravu velja ena od epistemskih teorij resnice, in sicer konstruktivistična. Slednja še vedno priznava veljavo korespondenčni, a hkrati opozarja tudi na aktivno udeležbo človeka pri oblikovanju končne resnice. Največje ovire pri iskanju resnice v kazenskem postopku predstavljajo dokazne prepovedi, ki ščitijo predvsem človekove pravice, poleg teh pa poznamo še nekatere druge ovire, ki ne izhajajo nujno iz zakona, temveč so človeške narave.
Ključne besede: resnica, kazenski postopek, dokazne prepovedi, procesne pravice, konstruktivizem, obdolženec, pravno sredstvo
Objavljeno: 15.04.2013; Ogledov: 1601; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (641,69 KB)

7.
NARAVOSLOVNE DEJAVNOSTI SKOZI OČI VZGOJITELJA (V VRTCIH NA GORENJSKEM IN ŠTAJERSKEM)
Maja Korenčan, Anja Krajnc, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Naravoslovne dejavnosti skozi oči vzgojitelja v vrtcih na Gorenjskem in Štajerskem je uvodoma predstavljen Kurikulum za vrtce, s posebnim poudarkom na področju narave. V nadaljevanju je predstavljena vloga vzgojitelja pri načrtovanju in izvajanju naravoslovnih dejavnosti v vrtcu ter naloge vzgojitelja in načini, kako otroke za naravoslovje motivirati. Podrobneje so predstavljene sodobne metode dela in njim najustreznejše oblike dela. Predstavljen je tudi konstruktivistični pedagoški koncept, na katerem temeljijo za naravoslovje najpomembnejše metode dela – tiste, ki vključujejo otrokovo lastno aktivnost. Empirični del diplomskega dela temelji na raziskavi, opravljeni v različnih vrtcih gorenjske in štajerske regije. Z anketiranjem vzgojiteljev smo zbrali podatke, mnenja o vsebinskih, organizacijskih in odnosnih vidikih naravoslovnih dejavnosti v vrtcu. Ugotovitve kažejo, da večina vzgojiteljev gorenjske kot tudi štajerske regije, največ pozornosti namenja področju biologije. Menijo, da je s področja biologije največ primernih vsebin za otroke vseh starosti. Najslabše je zastopano področje fizike. Regiji se razlikujeta v poznavanju sodobnejših naravoslovnih projektov, na primer projektov Pollen in Tempus. Na področju Gorenjske je poznavanje tovrstnih projektov izredno slabo, medtem ko na področju Štajerske približno polovica vzgojiteljev pozna tovrstne projekte. Ugotovitve kažejo tudi, da vzgojitelji gorenjske regije pri svojem delu najpogosteje uporabljajo metodo raziskovanja, vzgojitelji štajerske regije pa metodo izkustvenega učenja. Najredkeje uporabljeni sta metoda dela s tekstom in metoda projektnega dela. Večina vzgojiteljev obeh regij pri svojem delu najpogosteje uporablja skupinsko in skupno obliko dela, najredkeje uporabljena pa je frontalna oblika. Prav tako je na področju štajerske regije večje poznavanje raziskovalnih škatel in večja uporaba le teh pri delu z otroki.
Ključne besede: predšolska vzgoja, naravoslovje, konstruktivizem, metode dela, oblike dela, projekti.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 3850; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

8.
RAZISKOVALNO DELO PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Nina Markuš, 2012, diplomsko delo

Opis: Konstruktivistično naravnana didaktična strategija raziskovalno delo pri predmetu spoznavanje okolja predstavlja učni proces, ki je usmerjen v učenca. Učenec je pri tem učnem procesu aktiven in spoznava pojave in pojme preko izkušenj. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela smo definirali pojem konstruktivizem, predstavili pomen konstruktivizma v učenju in poučevanju, opredelili vlogo učitelja in učenca v konstruktivistično naravnanem pouku, ter opisali kako se predmet spoznavanje okolja odraža v konstruktivistični luči in našteli vrste konstruktivistično naravnanih didaktičnih strategij ter te na kratko opisali in predstavili. V praktičnem delu smo opisali in predstavili raziskovalno delo v sklopu treh učnih ur pri predmetu spoznavanje okolja na temo Živali na vrtu v 3. razredu osnovne šole z 18 učenci. Ugotovitve so pokazale pozitivne posledice raziskovalnega dela skozi učni proces. In sicer učenci so ob raziskovalnem delu vključili vse možne receptorje zaznavanja, šolsko raziskovanje je učence notranje motiviralo ter pri tovrstni konstruktivistični didaktični strategiji so učenci razvijali opazovanje in formuliranje vprašanj. Ob raziskovalnem delu so bili učenci iznajdljivi v problemskih situacijah ter spodbujeni k samostojnemu opazovanju in raziskovanju. Potek raziskovalnega dela je bil dokumentiran z video posnetki vseh treh učnih ur.
Ključne besede: Konstruktivizem, konstruktivistično naravnane strategije, raziskovalno delo, predmet spoznavanje okolja, tretji razred osnovne šole, živali na vrtu.
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 2743; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

9.
PODPORA UČITELJEV UČENCEM Z UČNIMI TEŽAVAMI PRI ANGLEŠKEM JEZIKU
Lea Bračko, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja s problematiko vzgojno-izobraževalnega dela z učenci z učnimi težavami v osnovnih šolah. Poudarek je na vodilnem strokovnem in političnem konceptu vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami – vključujoči šoli, v tem pa na dveh nepogrešljivih vlogah učitelja, in sicer učitelja kot osebnosti in učitelja kot strokovnjaka. V teoretičnem delu so z vidika različnih pedagoških disciplin uvodoma prikazane temeljne vloge današnjega učitelja, kar v osnovi zadeva tudi področje posebnih potreb. Posebej je izpostavljeno učenje in poučevanje tujega jezika. Nadalje so predstavljena pojmovanja učne neuspešnosti in učnih težav v preteklosti in danes, podana pa je tudi osnovna opredelitev skupine učencev z učnimi težavami. Sledi predstavitev inkluzivne vzgoje in izobraževanja v sodobnih šolskih sistemih ter odgovornosti in hkrati pomen pozitivnih stališč učitelja znotraj nje. V nadaljevanju je opisan kontinuum podpore učitelja učencem z učnimi težavami kot ga predvideva slovenski petstopenjski model s poudarkom na učiteljevi dobri poučevalni praksi. Glede na naslovno tematiko so podana tudi izbrana priporočila za nudenje podpore učencem z učnimi težavami pri angleškem jeziku. Empirični del raziskuje različne oblike podpore tem učencem glede na mestni in vaški okoliš osnovne šole. Podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, v vzorec pa je vključenih 47 učiteljev angleškega jezika, ki poučujejo v mariborski regiji. Izsledki raziskave kažejo, da so nekatere splošne in specifične oblike pomoči, ki so v teoretičem delu predstavljene kot učinkovite, relativno slabo izkoriščene. Učitelji nadalje ocenjujejo delovanje tima na tem področju kot zelo dobro, medtem ko s sodelovanjem s starši niso najbolj zadovoljni. Kot najpogostejše ovire pri nudenju podpore zaznavajo slabe učne navade učencev, sposobnost reševanja vedenjskih, socialno emocionalnih problemov ter strokovno usposobljenost za izvajanje pomoči pri pouku. Pokazalo se je, da v tem okviru med mestnimi in vaškimi šolami ne prihaja do statistično pomembnih razlik. Izpeljani so nekateri predlogi za prakso.
Ključne besede: učitelj kot osebnost, konstruktivizem, učna ne/uspešnost, splošne in specifične učne težave, inkluzija, kontinuum podpore učitelja, dobra poučevalna praksa, angleški jezik
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 2036; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (504,36 KB)

10.
IZKUSTVENO UČENJE PRI PREDMETU NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA V 4. IN 5. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Janja Virc, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela smo teoretično opredelili izkustveno učenje, predstavili pomen konstruktivizma v učenju in poučevanju, opredelili vlogo učitelja in učenca v konstruktivistično naravnanem pouku, vključili načela uspešnega izkustvenega pouka, opisali tipične postopke in metode pri tej obliki pouka ter opisali, kako se predmet naravoslovja in tehnike odraža v konstruktivistični luči. V empiričnem delu diplomskega dela smo preučili poznavanje in pogostost uporabe izkustvenih tehnik, motiviranost učencev in učiteljev za delo z izkustvenimi tehnikami, načine pridobitve materiala oziroma sredstev za izvedbo izkustvenega pouka in prav tako preučili vire znanja in spodbud za izkustveno delo učitelja. Vse to smo raziskovali pri pouku naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredih osnovnih šol s področja Štajerske in Pomurja. Naša raziskava kaže, da so učenci, ki so bili zajeti v raziskavi, v največjem številu poznali tehniko dopolnilnega predavanja, najmanj pa so poznali tehniko časa za razmišljanje. Ugotovili smo, da so učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, največkrat uporabljali izkustvene tehnike pri samem pouku naravoslovja in tehnike, manj pa so jih uporabljali pri pouku tehniških ali naravoslovnih dni. Ugotovili smo tudi, da si anketirani učenci v veliki večini želijo še večkrat srečati z izkustvenimi tehnikami pri pouku naravoslovja in tehnike ter da jih večina meni, da so tehnike izkustvenega učenja koristne za učenje in jim pri učenju pomagajo. Ugotovili smo, da si največ učiteljev v svoj pouk naravoslovja in tehnike želi vključiti še več izkustvenega učenja in da tudi največ učiteljev (90,3 % vseh, ki je sodelovalo v raziskavi), meni, da učenci znanje, pridobljeno pri pouku izkustvenega učenja naravoslovja in tehnike, dobro obvladajo. Raziskava, ki smo jo izvedli in podrobneje interpretirali v empiričnem delu, nas je usmerila v pripravo praktičnega dela. Pripravili smo priročnik za delo z izkustvenimi tehnikami pri pouku naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole. V priročniku so glede na Učni načrt za naravoslovje in tehniko v 4. in 5. razredu ter program osnovnošolskega izobraževanja predlagane in opisane oblike tehnik izkustvenega učenja za vsak tematski sklop posebej. Vsaka predlagana izkustvena tehnika skuša zadovoljiti minimalni standard za določen cilj pri predmetu naravoslovja in tehnike.
Ključne besede: konstruktivizem, izkustveno učenje, 2. triletje OŠ, naravoslovje in tehnika, priročnik za učitelje
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 2074; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici