1. Vključevanje konstrukcijskih sestavljank v kontekst učnega procesa na razredni stopnji znotraj podravske regije in vključevanje učencev v tekmovanje na področju konstruktorstva : magistrsko deloNastja Sagadin, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, katere konstrukcijskih zbirke poznajo učitelji, ki poučujejo na razredni stopnji v podravski regiji; kako jih vključujejo v učni proces in ali učence vključujejo v tekmovanje iz konstruktorstva. V anketi je sodelovalo 59 učiteljev. Največ učiteljev obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij pozna in uporablja konstrukcijsko zbirko LEGO. Poleg LEGA še poznajo in uporabljajo zbirko didaktičnih konstrukcijskih delovnih gradiv založbe Izotech; konstrukcijsko zbirko Fischertechnik ipd. Učitelji pri predmetu spoznavanje okolja večinoma uporabljajo konstrukcijske zbirke pri tematskem sklopu Sile in gibanje, pri katerem sestavljajo različna vozila, opazujejo gibanje in gradijo mostove, ter pri tematskem sklopu Promet, pri katerem simulirajo promet. Pri naravoslovju in tehniki je izstopal tematski sklop Sile in gibanja, pri katerem sestavljajo vozila z različnimi pogoni, mostove, gugalnice, različna gonila, škripce itd. Ugotovili smo, da učitelji pri spoznavanju okolja nekoliko pogosteje uporabljajo konstrukcijske zbirke kot učitelji pri naravoslovju in tehniki. Tekmovanje v konstrukturstvu je dokaj nepoznano; več kot polovica učiteljev ga ne pozna. Tekmovanja se udeležujejo le učenci štirih učiteljev, od tega je le en učitelj od 4. do 6. razreda mentor učencem pri tekmovanju. Med razlogi za neudeležbo na tekmovanju je izstopal razlog nepoznavanja tekmovanja; sledil je razlog, da ta tematika ni najbližja učiteljem.
Ključne besede: konstrukcijske zbirke, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, uporaba, tekmovanje
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 37
 Celotno besedilo (4,14 MB) |
2. Vključevanje konstrukcijskih sestavljank v kontekst izvedbe naravoslovnih vsebin pri predmetu spoznavanje okolja na področju savinjske regije : magistrsko deloJasmina Kopinšek, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Vključevanje konstrukcijskih sestavljank v kontekst izvedbe naravoslovnih vsebin pri predmetu spoznavanje okolja na področju savinjske regije je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela.
Teoretični del zajema štiri večje sklope: pedagoško-didaktični sklop, geografski sklop, psihološki sklop in tehniško-tehnološki sklop. Tema se v širšem obsegu navezuje na naravoslovne vsebine predmeta spoznavanja okolja, povezali pa smo jo s cilji iz učnega načrta, z didaktičnimi priporočili za izvedbo pouka, razvojnimi značilnostmi zgodnjega in srednjega otroštva, geografskimi značilnostmi savinjske regije ter s predstavitvijo konstrukcijskih sestavljank ter prednostmi uporabe le-teh.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati izvedene raziskave, namen katere je bil raziskati, v kolikšni meri se učitelji poslužujejo uporabe konstrukcijskih zbirk pri pouku spoznavanja okolja. V raziskavi je sodelovalo 55 učiteljev, ki poučujejo na 5 šolah v savinjski regiji. Rezultati kažejo, da učitelji v večini sicer konstrukcijske zbirke uporabljajo, vendar precej redko (zgolj 1 x na leto, najpogosteje v klopu tehniškega dne). So si pa učitelji bolj ali manj enotni, da uporaba konstrukcijskih zbirk bistveno pripomore k motiviranosti učencev za učenje ter trajnejšemu znanju. Za najbolj priljubljeno konstrukcijsko sestavljanko med učitelji se je izkazala zbirka LEGO.
Izsledki so nas spodbudili, da pripravimo nekaj predlogov uporabe konstrukcijskih zbirk za obravnavo naravoslovnih vsebin pri predmetu spoznavanja okolja v 1., 2. in 3. razredu.
Ključne besede: spoznavanje okolja, konstrukcijske sestavljanke, konstrukcijske zbirke, Savinjska regija
Objavljeno v DKUM: 24.02.2023; Ogledov: 637; Prenosov: 106
Celotno besedilo (3,65 MB) |
3. Konstrukcijske zbirke in njihovo vključevanje v koncept načrtovanja dejavnosti v vrtcuVesna Pršlja, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Konstrukcijske zbirke in njihovo vključevanje v koncept načrtovanja dejavnosti v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Namen diplomske naloge je bil raziskati, v kolikšni meri vzgojitelji načrtujejo dejavnosti s konstrukcijskimi zbirkami v vrtcu pri otrocih različnih starostnih obdobij, pa tudi, ali se dejavnosti izvajajo. Ob tem sem želela pripraviti več modelov za obe starostni skupini, ki bi omogočali vzgojiteljem, da bi večkrat posegali po konstrukcijskih zbirkah z vnaprejšnjim načrtovanjem. Konstrukcijske zbirke se nahajajo v vsakem domu in ustanovi, zato bi bilo smiselno, da otroci posegajo po njih in si z njimi urijo svojo spretnost, uporabljajo domišljijo in kreirajo različne skulpture. Zmotno je prepričanje, da otrokom ni potrebno posegati v igro s konstrukcijskimi gradniki, ker se otroci zaigrajo z njimi. Otroke je potrebno spodbujati k različnim izzivom, da vsak dan spoznajo nekaj novega in to znanje uporabljajo naprej.
Z empiričnem delom naloge, pridobljeno analizo uporabe konstrukcijskih zbirk v vrtcu, ugotavljamo, da je poznavanje konstrukcijskih zbirk pri vzgojiteljih odvisno od njihovih interesov, kar se odraža predvsem v izvajanju dejavnosti z različnimi zbirkami. Izhajajoč iz ugotovitev empiričnega dela smo v praktičnem delu naloge razvili več modelov za dejavnosti s konstrukcijskimi zbirkami.
Ključne besede: vrtec, konstrukcijske zbirke, tehnika, naravoslovje, načrtovanje dela
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1107; Prenosov: 211
Celotno besedilo (4,84 MB) |
4. Uporaba konstrukcijskih zbirk pri pouku naravoslovja in tehnike v podravski regijiAmadeja Gorjup, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, smo se ukvarjali s konstrukcijskimi zbirkami in njihovo uporabo. V začetnem delu smo se posvetili predvsem teoretičnim izhodiščem, ki so nam pomagala razumeti sam pomen konstrukcijskih zbirk in njihovo uporabo. Najprej smo predstavili same konstrukcijske zbirke, kje jih najdemo, kakšne poznamo in kaj nam omogočajo. Pokazali pa smo tudi njihove prednosti in slabosti. Nato smo se osredotočili še na najpogosteje uporabljene oziroma najbolj odmevne zbirke. V sklopu empirične raziskave smo anketirali učence 4. in pa 5. razreda različnih primestnih in mestnih osnovnih šol. V raziskavo so bili vključeni tudi učitelji naravoslovja in tehnike. Z raziskavo smo dobili pregled nad tem, kakšno je poznavanje samih zbirk, ter kolikšna je njihova uporaba. Ugotovili smo, da je v slovenskem šolstvu še veliko možnosti za izboljšave in nadgradnjo. Predvsem pa, da so konstrukcijske zbirke premalo poznane in uporabljene. Rezultati so nam pokazali tudi razliko med primestnimi in mestnimi osnovnimi šolami.
V zaključnem delu smo razvili priporočila za učitelje, ki naj bi služila pogostejši uporabi konstrukcijskih zbirk v samih osnovnih šolah.
Ključne besede: učenci, naravoslovje in tehnika, konstrukcijske zbirke, tehniška ustvarjalnost, podravska regija
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1675; Prenosov: 222
Celotno besedilo (3,14 MB) |
