1. ODLOŽENI DAVKI V KONSOLIDIRANIH RAČUNOVODSKIH IZKAZIH S PRAKTIČNIM PRIMEROMTanja Kovačec Grgić, 2016, diplomsko delo Opis: Podjetje odloženih davkov ne poravna oziroma se mu ne povrnejo ob njegovem nastanku, ampak šele v enem oziroma kasnejših poslovnih obdobjih. Odloženi davki nastanejo iz začasnih razlik med davčno ter knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti v bilanci stanja. Podjetje obračuna odloženi davek z uporabo metode obveznosti po bilanci stanja. Začasne razlike delimo na obdavčljive, ki se kažejo v obveznostih za odloženi davek in odbitne, ki se kažejo v terjatvah za odloženi davek. Za obračunavanje odloženih davkov je potrebno dobro poznavanje davčne zakonodaje in računovodskih standardov, ki jih podjetje uporablja.
Odloženi davki se evidentirajo tudi v konsolidiranih računovodskih izkazih. Konsolidirani računovodski izkazi so izkazi skupine podjetij. Skupino po Slovenskih računovodskih standardih sestavljajo obvladujoče podjetje in od njega odvisno podjetje. V diplomskem delu opisujemo opredelitev skupine po Mednarodnih standardih računovodskega poročanja in Zakona o gospodarskih družbah, ki je okvir za konsolidiranje.
Osnovni namen diplomskega dela je opredeliti temeljne pojme v zvezi z odloženimi davki, njihovim izračunom, opredeliti konsolidirane računovodske izkaze, proučiti postopke konsolidiranja in posamezne korake sestavljanja konsolidiranih računovodskih izkazov ter podrobneje analizirati odložene davke v konsolidiranih računovodskih izkazih na primeru skupine. Ključne besede: odloženi davek, računovodski dobiček, obdavčljivi dobiček, terjatve za odloženi davek, obveznosti za odloženi davek, obdavčljive začasne razlike, odbitne začasne razlike, povezane osebe, konsolidirani računovodski izkazi. Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 1684; Prenosov: 170
Celotno besedilo (5,14 MB) |
2. AVTONOMNO SPREMINJANJE RAČUNOVODSKIH USMERITEV V VELIKIH SLOVENSKIH GOSPODARSKIH DRUŽBAHNejc Grubelnik, 2012, diplomsko delo Opis: V svoji diplomski nalogi sem poskušal na podlagi preučevanja letnih poročil velikih slovenskih družb od leta 2008 do 2011 ugotoviti, koliko je bilo sprememb računovodskih usmeritev, kakšne vrste so bile in kakšne posledice so imele na izkaz finančnega položaja in izkaz poslovnega izida podjetja. Podjetja lahko spreminjajo računovodske usmeritve iz dveh razlogov in sicer zaradi spremembe obstoječih standardov računovodenja ali prostovoljno oz. avtonomno. Kadarkoli podjetja spreminjajo računovodske usmeritve morajo to tudi ustrezno utemeljiti in prikazati spremembe računovodskih kategorij zaradi te spremembe. Pri svojem raziskovanju sem našel v letnih poročilih desetih slovenskih družb za štiri leta (40 poročil) šest primerov avtonomnih sprememb, ki so imele vpliv na premoženjsko finančno stanje podjetja ali/ in na čisti dobiček podjetja. Spremembe računovodskih usmeritev zaradi novih Mednarodnih standardov pa niso imele vpliva na premoženjsko finančni položaj podjetij. Spremembe računovodskih usmeritev zaradi v tem času sprejetih novih Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, pa niso imele vpliva na premoženjsko finančni položaj podjetja in poslovni izid. Ključne besede: Računovodske usmeritve, Avtonomno spreminjanje računovodskih usmeritev, Mednarodni standardi računovodskega poročanja
Družbe, Konsolidirani računovodski izkazi, Izkaz finanančnega položaja, Izkaz poslovnega izida, Bilančna vsota
Čisti poslovni izid, Sredstva, Obveznosti, Kapital Objavljeno v DKUM: 18.12.2012; Ogledov: 2228; Prenosov: 154
Celotno besedilo (580,07 KB) |
3. POSLEDICE RAZLIČNIH PRISTOPOV KONSOLIDIRANJA V SKUPINI PODJETIJ S PRIKAZOM PRAKTIČNEGA PRIMERABarbara Kapun, 2010, diplomsko delo Opis: Želja po preživetju in razvijanju podjetij v sodobnem okolju je močno vplivala na dejstvo, da so se le-ta začela med seboj združevati. Tako se je v svetu, kot posledica združevanja podjetij, pojavila potreba po konsolidiranju računovodskih izkazov. Konsolidiranje oziroma uskupinjevanje računovodskih izkazov velja za postopek v računovodstvu, s pomočjo katerega pridobimo računovodske izkaze, ki kažejo sliko poslovanja vseh, v skupino povezanih podjetij. Medsebojno poslovanje povezanih podjetij je v konsolidiranih računovodskih izkazih izvzeto.
Področje konsolidiranja pokrivajo posamezni zakoni, standardi in smernice, kar pomeni, da je točno določena sama vsebina ter postopki oziroma metode izvedbe konsolidiranja.
V primerih, ko skupine niso sestavljene le iz obvladujočega in povezanih podjetij, temveč so ta povezana podjetja tudi sama obvladujoča podjetja drugim podjetjem, je sam postopek konsolidiranja težavnejši. Pojavi se vprašanje, na kakšen način povezana podjetja v večstopenjskih skupinah vključiti v konsolidacijo. Na voljo imamo dve metodi, in sicer metodo enovitega (simultanega) konsolidiranja ter metodo verižnega konsolidiranja.
Del diplomske je praktično usmerjen in na primeru skupine Impol 2000 prikazuje postopke konsolidiranja računovodskih izkazov v večstopenjski skupini po obeh različicah (metodi enovitega konsolidiranja in metodi verižnega konsolidiranja). Analiza obeh metod nam postreže z rezultati o tem, katera metoda bo v navedeni skupini doprinesla k optimalnemu zadovoljevanju potreb različnih uporabnikov informacij tovrstnega področja (managerji, dobavitelji, banke, lastniki,…). Za normalne potrebe informiranja, konsolidacijo v večstopenjski skupini enostavneje in hitreje opravimo, če konsolidacijo s simultano metodo. Ampak, če uporabniki informacij zahtevajo specifične podatke za posamezno podskupino, jih najlažje pridobimo s pomočjo verižnega konsolidiranja. Ključne besede: Konsolidacija, konsolidirani računovodski izkazi, obvladujoče podjetje, odvisno podjetje, večstopenjska skupina, metoda verižnega konsolidiranja, metoda enovitega (simultanega) konsolidiranja, Slovenski računovodski standardi, Mednarodni računovodski standardi, ZGD. Objavljeno v DKUM: 08.11.2010; Ogledov: 2671; Prenosov: 481
Celotno besedilo (1,26 MB) |
4. ANALIZA KONSOLIDIRANIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV SKUPINE PERUTNINA PTUJ D.D.Martina Vogrinec, 2009, diplomsko delo Opis: Konsolidiranje je proces združevanja posameznih računovodskih postavk, ki so sestavina posameznih računovodskih izkazov različnih podjetij, ki so vključena v skupino podjetij in so zato vključena v KRI. Področje konsolidiranja urejajo in obravnavajo posamezni zakoni, standardi in smernice. V diplomski nalogi prikazujemo področja, ki jih obravnavajo in določajo Zakon o gospodarskih družbah, Slovenski računovodski standardi in od vstopa Slovenije v Evropsko unijo tudi 7. smernica Evropske zveze. Kadar pa so v skupino vključena mednarodna podjetja, pa tudi Mednarodne računovodske standarde in Mednarodne standarde računovodskega poročanja.
Temeljni namen diplomske naloge je bil proučiti različne metode konsolidiranja in posamezne korake pri sestavljanju konsolidiranih računovodskih izkazih ter podrobneje analizirati konsolidirane računovodske izkaze Skupine Perutnine Ptuj d.d. v obdobju 2004 - 2006.
S tem smo prišli do zaključka, da proces konsolidiranja zahteva znanje o podjetjih v skupini, kdaj sestavljati konsolidirane računovodske izkaze in kdaj ne, katera poročila so poleg konsolidirane bilance stanja, konsolidiranega izkaza finančnega in poslovnega izida, še potrebna. Katerih metod vrednotenja se obvladujoče podjetje lahko poslužuje ter kdaj vključiti odvisno podjetje v konsolidirane računovodske izkaze. Za vsa vprašanja, ki se ob tem pojavljajo, najdemo odgovore v zakonskih in strokovnih podlagah, ki veljajo v neki državi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: konsolidacija, skupina, obvladujoče podjetje, odvisno podjetje, teorije, metode, postopki, konsolidirani računovodski izkazi, konsolidirano letno poročilo, Zakon o gospodarskih družbah, Slovenski računovodski standardi, Sedma smernica Sveta Evropske zveze, Skupina Perutnina Ptuj. Objavljeno v DKUM: 22.12.2009; Ogledov: 4173; Prenosov: 595
Celotno besedilo (1,69 MB) |