| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROBLEMATIKA PORAVNAVANJA IN UPORABE PODOBNIH INSTITUTOV V KAZENSKEM POSTOPKU
Sedin Kičin, 2011, diplomsko delo

Opis: V sodobnem kazenskem postopku je želja po hitrejši in ekonomični rešitvi vse večja. Iz navedenega razloga države v svoje kazensko procesne predpise vključujejo institute, katerih temelj je priti do rešitve kazenskopravnega spora na podlagi sporazuma strank, katerega vsebina je dogovor o kazenski sankciji ali pa dogovor glede vrste in poteka postopka. Konsenzualni instituti so bolj razširjeni v državah, ki jih uvrščamo v angloameriški pravni sistem, le ti temeljijo na institutu plea bargaining. Vse bolj pa te institute v svoje nacionalne pravne rede vnašajo države kontinentalnega pravnega sistema, kar je posledica spreminjanja razmišljanja pravne stroke in potreba po skrajšanju postopkov s ciljem razbremenitve sodišč. Kot vsaka novost je tudi uvedba širše konsenzualnosti v kazenski proces predmet tako pozitivnih kot tudi negativnih kritik. Neodobravanje teh institutov temelji predvsem na možnosti kršitev načel kazenskega postopka in na mnenju večjega dela laične javnosti, ki kot korektorja kriminalitete vidi državo in ne strank postopka. Po drugi strani pa služijo ti postopki hitrejši rešitvi spora, nižji stopnji stigmatizacije obdolženca in zadoščenju oškodovanca, saj se sporazum sklene brez pritiska javnosti in na podlagi strinjanja obeh strank. V našem pravnem redu je obravnavanje te problematike pomembno z vidika uporabe instituta poravnavanja, ki je eden redkih institutov našega kazenskega procesa, ki je konsenzualne narave. V želji po širši uporabi poravnavanja se nam v kazenskem procesnem pravu obetajo spremembe, ki omenjeni institut dopolnjujejo in ki predvidevajo uvedbo širše konsenzualnosti, kot smo jo poznali do sedaj.
Ključne besede: konsenzualnost, konsenzualni postopki, poravnavanje, temeljna načela kazenskega postopka, sporazum strank, priznanje krivde, plea bargaining, diskrecija tožilca.
Objavljeno: 22.06.2011; Ogledov: 1894; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (732,38 KB)

2.
POJEM PRAVIČNEGA KAZENSKEGA POSTOPKA
Nataša Žmavc, 2011, diplomsko delo

Opis: V sodobnem kazenskem postopku se vedno bolj pojavljajo težnje in zahteve po zakonitem, korektnem in pravično izvedenem kazenskem postopku. Za zagotovitev pravičnega kazenskega postopka so se skozi razvoj uveljavila številna načela in instituti, ki skupaj tvorijo načelo pravičnosti. Načelo pravičnosti lahko opredelimo kot najvišje pa tudi kot nadzakonsko načelo ter kot procesno merilo, ki se nanaša na izvedbo kazenskega postopka. Čeprav so bili na obravnavanem področju že sprejeti številni predpisi na mednarodni pa tudi na nacionalni ravni, na pomembnost spoštovanja navedenega načela nakazuje tudi vedno pogostejše sprejemanje novih predpisov, ki prav tako vključujejo zahtevo po zagotavljanju pravičnosti v kazenskem postopku. Institute, ki zagotavljajo pravičnost, najdemo zlasti v aktih, ki se nanašajo na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kazenski postopek je namreč po svojih značilnostih takšen, da v njem lahko prihaja do posegov v posameznikovo integriteto, ki pa je izredno občutljivo področje. Kljub načelni urejenosti številnih načel in institutov, ki krepijo pravičnost v kazenskem postopku, pa v praksi vendarle prihaja do nekaterih kršitev, zlasti do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, vendar so tudi te kršitve v kazenskih postopkih prej izjema kot pravilo, še zlasti, če jih primerjamo s kršitvami, do katerih prihaja v civilnih postopkih. Za odpravo navedenih kršitev, zlasti pa za povečanje učinkovitosti kazenskega postopka, je trenutno v obravnavi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), ki predlaga spremembe, na podlagi katerih bi trenutno akuzatorno-inkvizitorni sistem slovenskega kazenskega postopka postopoma prešel v akuzatorni sistem kazenskega postopka, kar bi posledično pomenilo višjo stopnjo konsenzualnosti v kazenskem postopku.
Ključne besede: kazenski postopek, načelo pravičnosti, načela in instituti, človekove pravice in temeljne svoboščine, predpisi, posegi, kršitve, spremembe, učinkovitost kazenskega postopka, konsenzualnost.
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 2435; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (523,90 KB)

3.
PRIZNANJE KRIVDE V SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM KAZENSKEM POSTOPKU
Tine Venišnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Predmet preučevanja diplomske naloge je ureditev kazenskega postopka, kot ga uvaja novela ZKP-K, sprejeta novembra 2011, ki predstavlja pomemben korak v dosedanjem postopnem reformiranju slovenskega kazenskega postopka. Ta poteka v smeri od tradicionalnega kontinentalnega modela do sodobnejših modelov, ki se različno imenujejo: participativni, konsenzualni, pogajalski in tudi adversarni. Nova ureditev prinaša nekatere nove institute, ki omogočajo, da se kazenski postopek hitreje konča, v ospredju teh institutov pa je obdolženčevo priznanje krivde kot ključni element, od katerega je odvisen izid konkretnega postopka. Največ pozornosti je namenjeno institutu pogajanja o krivdi, znamenitemu plea bargaining-u, ki je znan iz Združenih držav Amerike. S prevzemanjem rešitev, ki izvirajo iz anglo-ameriške pravne tradicije dobiva obdolženčevo priznanje krivde drugačen pomen, kot ga je imelo do sedaj in vzporedno s tem gre tudi za drugačen koncept razumevanja kazenskega postopka v našem pravnem sistemu, ki je nezdružljiv z nekaterimi tradicionalnimi načeli kontinentalnega kazenskega postopka. V tem diplomskem delu je zato podana analiza ureditve novih institutov z vidika tradicionalnih kontinentalnih načel kazenskega postopka in posledično ugotovitve o posameznih odstopanjih. Delo govori tudi o samem fenomenu priznanja krivde in o tem, kakšen pomen ter posledice slednje dobiva po novi zakonski ureditvi. Prav tako je predmet preučevanja ureditev hrvaškega kazenskega postopka, v katerega so bili podobni instituti, kot jih uvaja novela ZKP-K, uvedeni že leta 2008. Pri tem gre za primerjavo ureditev obeh držav, ugotavljanje podobnosti in razlik ter podajanje morebitnih predlogov za spremembo ureditve.
Ključne besede: konsenzualnost, konsenzualni postopki, akuzatornost, adversarnost, priznanje krivde, plea bargaining, temelja načela kazenskega postopka, hrvaški kazenski postopek.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1548; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (498,07 KB)

4.
TEMELJNE RAZLIKE MED KONSENZUALNIM IN REDNIM KAZENSKIM POSTOPKOM
Matija Fras, 2016, diplomsko delo

Opis: Razrast kriminalitete in pojav novih oblik kaznivih dejanj sta v sodobnem času pripeljala kazenski postopek do točke, kjer se sodišča soočajo s preobremenjenostjo in dolgotrajnimi postopki. Zato so države začele sprejemati ukrepe za zagotovitev večje hitrosti, učinkovitosti in ekonomičnosti kazenskih postopkov. Ti ukrepi zajemajo konsenzualne oblike reševanja kazenskih zadev, katere temeljijo na reševanju kazenskopravnega spora z oblikovanjem sporazuma med strankami. Predmet in vsebina sporazuma je predvsem dogovor o kazenski sankciji. Cilj konsenzualnih oblik je rešitev kazenskih zadev s sporazumnim skrajšanjem ali izognitvi kazenskega postopka. Najprej so se konsenzualni instituti pojavili v državah angloameriškega pravnega sistema. Med najbolj zloglasnimi je ameriški plea bargaining. Sčasoma so te institute v svoje pravne rede začele vnašati tudi države kontinentalnega pravnega sistema, med njimi tudi naša država. Do sedaj je bilo pri nas vpeljanih kar nekaj takšnih institutov: odstop kazenske zadeve v poravnavo, pogojna odložitev kazenskega pregona, kaznovalni nalog, predobravnavni narok, sporazum o priznanju krivde in konsenzualnost v postopku proti mladoletnikom. Teorija, praksa, pa tudi splošna javnost, so sprejeli vpeljavo konsenzualnih institutov z mešanimi občutki, saj so le-ti predmet tako pozitivnega odobravanja kot tudi kritik. Po eni strani je vprašljivo spoštovanje oziroma možnost kršitve ustavno zagotovljenih načel, načel kazenskega postopka in nezagotavljanje procesnih jamstev obdolžencu, med katerimi so zlasti: načelo zakonitosti, načelo individualizacije kazenske sankcije, pravica do sojenja, pravica do obrambe, načelo enakosti orožij, ločenost funkcij pregona, obrambe in sojenja, načelo proste presoje dokazov, načelo materialne resnice, domneva nedolžnosti, pravica do molka, privilegij zoper samoobtožbo, načelo javnosti in pravica do pritožbe. Konsenzualni postopki pa po drugi strani omogočajo hitrejše končanje spora, razbremenitev vseh udeležencev v postopku, izognitev stigmatizaciji obdolžencu in gotovost zadoščenja oškodovancu. Kot vsak procesni institut, tudi konsenzualni instituti zahtevajo sprotno nadgrajevanje, da bi njihova uporaba pomenila čim bolj učinkovito in hitrejšo rešitev kazenskih zadev, hkrati pa zadostila načelu pravičnosti in vsem ostalim načelom v postopku. Pri tem se lahko obrnemo na spoznanja in možne predloge sprememb konsenzualnosti teorije in prakse drugih držav.
Ključne besede: redni kazenski postopek, konsenzualnost, konsenzualni postopki, tipi kazenskega postopka, temeljnja načela kazenskega postopka, plea bargaining, vloge udeležencev v kazenskem postopku
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 573; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (745,75 KB)

5.
Pogojna odložitev kazenskega pregona po ZKP
Sonja Turk, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava institut pogojne odložitve kazenskega pregona, kot ga opredeljuje veljavni Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Za uvodom diplomskega dela so predstavljena načela, ki zadevajo začetek kazenskega pregona, selekcijski mehanizmi zadev za kazenski pregon, izpostavljen je pojem odvračanja kazenskega pregona, konsenzualnost v kazenskem postopku ter vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku. V osrednjem delu naloge je obravnavan pojem in temeljne značilnosti pogojne odložitve kazenskega pregona (razvoj, uporaba, kriteriji instituta, vrsta in izbira nalog, postopek, pravice oškodovanca, ...). Predstavljene so posebnosti rabe tega instituta pri mladoletnikih. Pogojna odložitev kazenskega pregona je institut kazenskega postopka, ko sme državni tožilec za določena kazniva dejanja s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. v nalogi je opravljena pravna analiza določil ZKP o odložitvi kazenskega pregona in Splošnih navodil za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona. Tej analizi slovenske kazensko procesne zakonodaje sledi primerjava nemške pravne ureditve odvračanja kazenskega pregona v nemškem Zakonu o kazenskem postopku. Med alternativnimi oblikami kazenskega pregona državni tožilci pogosto uporabljajo tudi institut poravnavanja, zato je v delu opredeljena tudi razmejitev med pogojno odložitvijo kazenskega pregona ter poravnavanjem. Na podlagi teoretične obravnave je nato opravljena še analiza uspešnosti uporabe instituta pogojne odložitve kazenskega pregona v slovenski tožilski praksi, prednosti in slabosti tega instituta, hkrati so podani predlogi za izboljšanje in večjo uporabo instituta v prihodnosti.
Ključne besede: Načelo oportunitete, konsenzualnost, Zakon o kazenskem postopku, kaznivo dejanje, pogojna odložitev kazenskega pregona, državni tožilec, oškodovanec, osumljenec.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1553; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (464,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici