Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vsak dan pridobivamo stvari na najrazličnejše načine bodisi s kupovanjem bodisi s pridobitvijo na podlagi zakona. Najpogosteje pridobivamo premičnine in pri tem niti ne vemo, kdaj točno pridobimo oziroma prenesemo lastninsko pravico na stvari, kakšne so posledice sklenitve pogodbe, kdaj se šteje, da je stvar izročena ipd. Katera dejstva in okoliščine so relevantne za pridobitev lastninske pravice in ali je srečevanje oziroma prepletanje obligacijskega in stvarnega prava ključnega pomena za prenos lastninske pravice, so samo nekatera vprašanja, ki odlikujejo primarno težiščnico te diplomske naloge. Samo diplomsko delo je bazirano na pridobitvi lastninske pravice na premičninah in zasnovano na temelju dveh načinov pridobitve, ki se s svojo prepoznavnostjo in specifičnostjo razvrščata na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne) načine pridobitve. Kdaj preide lastninska pravica na podlagi pravnega posla (pogodbenega prenosa) in kdaj je zakon tisti, ki daje pridobitelju položaj lastnika, je od primera do primera različno. V praksi je najpomembnejši in najpogostejši način pridobitve lastninske pravice prenos le-te na podlagi pravnega posla. Evropsko-kontinentalni pravni sistem loči predvsem med romansko in germansko naravnanimi pravnimi redi. Ti dve pravni družini sta relevantni predvsem s tega stališča, da je za vsako od njiju značilen posamezen prenosni (transferni) sistem. Tako poznamo danes dve temeljni delitvi prenosnih sistemov: delitev na konsenzualni (translativni) sistem, ki je tipičen za romansko pravno družino, in tradicijski sistem, ki je tipičen za germansko pravno družino. Pri obeh sistemih se navezujemo na dejstvo, ki temelji na trenutku, v katerem preide lastninska pravica s prenosnika na pridobitelja. Tradicijski sistem se še nadalje deli na kavzalne in abstraktne sisteme glede na to, v kakšnem razmerju sta zavezovalni in razpolagalni pravni posel. Razlikovanje konsenzualnega in tradicijskega sistema postane najbolj očitno takrat, ko se sklenitev pogodbe in prenos posesti na stvari časovno ne ujemata. Do temeljnih razlikovanj med sistemoma kot posledice različnega trenutka prenosa lastninske pravice in časovnega obdobja, v katerem je po konsenzualnem sistemu lastninska pravica že prenesena, po tradicijskem pa še ne, načeloma ne pride. Kot bo razvidno, si navsezadnje sistema – konceptualno gledano – glede sovpadanja trenutka sklenitve pogodbe in trenutka prenosa posesti le nista tako različna in lastninska pravica namreč preide v istem trenutku.
Ključne besede: Premičnina, izročitev, izvirna pridobitev, izvedena pridobitev, germanski pravni redi, romanski pravni redi, konsenzualni sistem, tradicijski sistem, fiktivna izročitev.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2013; Ogledov: 4232; Prenosov: 564
Celotno besedilo (1,14 MB)