| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Mehansko-fizikalne lastnosti konopljinega betona
Gal Slemenšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Raziskovalna dejavnost v gradbeništvu je v zadnjem času osredotočena tudi na materiale, s katerimi želi pri gradnji vplivati na zmanjšanje onesnaženosti narave in okolja. Takšen material je konopljin beton, ki predstavlja učinkovito in okolju prijazno gradnjo tudi zaradi ničelnega ogljičnega odtisa. Namen diplomskega dela je s pregledom strokovne in znanstvene literature, ki je bila objavljena od leta 2009 do 2020, ugotoviti, ali je konopljin beton primeren gradbeni material za enostavne stanovanjske hiše in zahtevnejše objekte. Raziskave so pokazale, da ima konopljin beton majhne mehanske trdnosti, ki pa jih lahko najbolj izboljšamo s povečanjem gostote in deleža veziv (cementa in pucolanov). Takšen beton je potem primeren tudi za gradnjo večjih objektov. Raziskave so tudi potrdile, da ima konopljin beton odlične toplotne in akustične lastnosti, je paropropusten, ognjevaren in zrakotesen, zaradi česar nudi bivanjsko ugodje in zmanjšuje stroške ogrevanja. Ker so na tržišču že dostopni prefabricirani konopljini zidaki, ki še poenostavijo gradnjo s tem materialom, lahko pričakujemo njegovo hitrejšo uveljavitev.
Ključne besede: industrijska konoplja, gradnja, konopljin beton, mehanske lastnosti konopljinega betona, fizikalne lastnosti konopljinega betona
Objavljeno: 20.07.2021; Ogledov: 398; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

2.
Vpliv postopka izolacije učinkovin iz industrijske konoplje (Kc Dora) na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic (WM-266-4)
Teja Ermenc, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, kjer se vse pogosteje zavedamo, da hrana ni samo zagotavljanje človeških osnovnih potreb, ampak ima velik vpliv tudi na naše zdravje in posledično počutje. Živila ocenjujemo glede na njihov biološki potencial in sposobnost zmanjšanja tveganja za razvoj nekaterih bolezni, med njimi tudi raka. V magistrskem delu smo pridobivali ekstrakte konoplje z različnimi postopki ekstrahiranja. Uporabili smo konvencionalne metode, kot so ekstrakcija po Soxhletu, hladna maceracija in ultrazvočna ekstrakcija. Pri superktritičnih ekstrakcijah s CO2 smo uporabili različne tlake in temperature. Kot topilo smo uporabili 100% etanol. Preverili smo vpliv postopka ekstrakcije na izkoristke reakcij in določili vsebnosti totalnih fenolov, proantocianidinov, antioksidantov in flavonoidov. Pridobljene ekstrakte smo nanesli tudi na človeške melanomske celice WM-266-4 in preverjali vpliv teh ekstraktov na zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic. Ugotovili smo, da smo največji izkoristek dosegli pri ekstrakciji s Soxhletom in ultrazvočni ekstrakciji, medtem ko smo pri suprekritičnih ekstrakcijah s CO2 dosegli manjše izkoristke. Največjo vrednost totalnih fenolov, flavonoidov in antioksidantov smo dosegli pri ultrazvočni ekstrakciji, medtem ko smo največjo vsebnost proantocianidinov zaznali pri ekstrakciji s Soxhletom. Pri superkritičnih ekstrakcijah s CO2 je bila vsebnost proantocianidinov, totalnih fenolov in antioksidativna učinkovitost višja pri višjem tlaku in temperaturi. Na koncu smo ekstrakta pridobljena z ultrazvočno in superkritično ekstrakcijo nanesli še na človeške melanomske celice WM-266-4. Ugotovili smo, da so vsi ekstrakti zavirali metabolno aktivnost rakastih celic, saj se je zaustavila delitev celic. Za najboljšega med ekstrakti pa se je v obeh primerih izkazal ekstrakt s koncentracijo 1 mg/mL. Vsem tem ekstraktom smo določili tudi visoko vrednost totalnih fenolov, antioksidantov, proantocianidinov ter totalnih flavonoidov, zato lahko predvidevamo, da so te vrednosti povezane z zaustavitvijo rasti rakastih celic.
Ključne besede: konoplja (Cannabis sativa L), antioksidanti, proantocianidini, totalni fenoli, flavonoidi, ekstrakcija, WM-266-4 celice
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 383; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

3.
Vpliv temperature na izolacijo komponent industrijske konoplje
Andrej Zidarič, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo ugotavlja vpliv termične obdelave rastline pred ekstrakcijo in termične obdelave ekstrakta, na pretvorbo kanabidiolne kisline - CBDA v kanabidiol - CBD. Namen je bil določiti, katera od dveh metod dela, privede do kakovostnejšega produkta oziroma večjega deleža CBD. V sklopu diplomskega dela smo uporabili metodo ultrazvočne ekstrakcije z uporabo topila izopropanola. Ekstrakt se je pridobil iz zmlete posušene industrijske konoplje. Temperaturna dekarboksilacije kanabidiolne kisline je bila pri 130 °C. Dobljen produkt v obliki konopljinega ekstrakta se je analiziral z metodo HPLC-MS. Rezultati analiz povedo, da je proces dekarboksilacije kot zaključni proces priprave konopljinega ekstrakta primernejši. Segrevanje ekstrakta povzroči 16-krat večjo pretvorbo CBDA v CBD in tako 12 % višjo končno koncentracijo CBD. Z raziskavo smo dokazali, da je proces dekarboksilacije kot zaključni proces priprave konopljinega ekstrakta primernejši. Tako smo dobili produkt višje kakovosti.
Ključne besede: Industrijska konoplja, konopljin ekstrakt, ekstrakcija komponent, kanabinoidi, pretvorba CBDA v CBD, dekarboksilacija
Objavljeno: 09.10.2020; Ogledov: 402; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
Uživanje ilegalne konoplje pri študentih
Damjan Zupanc, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sem opisal navadno konopljo in marihuano in njene kemične sestavine, kjer izstopa predvsem tetrahidrokanabinol, ki daje rastlini halucinogen učinek. Opisal sem, kako marihuana deluje na človeka, predvsem pri mladih in njen učinek na telo. Marihuana ima učinek sanjarjenja, zato je tako priljubljena pri mladih, da odmislijo realno življenje. Predstavil sem, kakšne so negativne posledice uživanja marihuane, ki se lahko pojavijo že v zgodnjih letih in kako uživanje konoplje zavira razvoj možganov mladih pri katerih je telo še v razvojnem procesu. Posledice se najbolj poznajo pri mladih, ki so še v adolescenci, malo manj pa so v nevarnosti mladi po osemnajstem letu starosti. Predstavljene so tudi predpisane kazni, ki te doletijo, če si zasačen pri uporabi ali preprodaji marihuane. Za raziskovalni del naloge sem uporabil spletno anketo med študenti, ki mi je dala potrebne podatke za odgovore na raziskovalna vprašanja. Zastavil sem si dve raziskovalni vprašanji in dve hipotezi, ki sem ju preveril z ustreznimi statističnimi testi. Pri prvem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, ali je konoplja najpogostejša ilegalna droga med študenti? Pri tem raziskovalnem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj je statistična analiza pokazala, da je marihuana res najpogostejša droga, ki jo študentje uživajo. Pri drugem raziskovalnem vprašanju pa me je zanimalo, ali se študentje ne zavedajo posledic, ki jih povzroči ilegalna konoplja? Pri tem raziskovalnem vprašanju sem hipotezo zavrnil, saj je statistična analiza odgovorov pokazala, da se študentje v večini zavedajo posledic uživanja marihuane. Poudariti je potrebno, da izbor vzorca ni bil verjetnostni, uporabili smo princip snežene kepe, tako se rezultatov ne da brez zadržkov posplošiti na populacijo vseh študentov. V diplomski nalogi sem predstavil tudi opisne statistike po posameznem vprašanju ankete, ki so prikazane v tabelah in grafih.
Ključne besede: diplomske naloge, marihuana, posledice, študenti, konoplja
Objavljeno: 27.02.2020; Ogledov: 416; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (495,79 KB)

5.
Ekonomika pridelave industrijske konoplje za čaj
Anej Gerlušnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila s pomočjo metode simulacijskega modeliranja razvita planska modelna kalkulacija skupnih stroškov pridelave industrijske konoplje za čaj, sorte »KC-DORA«, in sicer na podlagi tehnološko-ekonomskih podatkov s posestva Sončni raj v Malečniku. Kalkulacija skupnih stroškov je bila razvita v elektronski preglednici Microsoft Excel. V drugem delu raziskave je bila z namenom definiranja profila potencialnega potrošnika strukturirana in izvedena anketa. Slednja je bila pripravljena in analizirana s pomočjo 1ka spletne strani. Rezultati raziskave kažejo, da je v analiziranem primeru posestva Sončni raj pridelava industrijske konoplje za čaj ekonomsko upravičena, saj je ocenjena vrednost koeficienta ekonomičnosti večja od 1 (Ke = 9,70). V primerjavi z do sedaj opravljenimi raziskavami drugih raziskovalcev ugotavljamo, da je v teh primerih pridelave industrijske konoplje za čaj vrednost koeficienta ekonomičnosti večja (v analiziranem primeru Ke = 17,91). Ugotavljamo, da je ocena vrednosti koeficienta ekonomičnosti tako odvisna od vhodnih tehnološko-ekonomskih podatkov pridelave. Pri anketirancih prevladujejo ženske. Največ anketirancev je starih med 21 in 50 let. Ugotavljamo, da je potrošnikom dokaj pomembno, da je na embalaži zapisan tudi recept za uporabo in da je čaj ekološkega porekla, za katerega so pripravljeni plačati od 10 do 20 % več. V izvlečke iz konoplje (smola, kapljice) anketiranci v celoti zaupajo in tudi večina jih je že slišala za dva glavna kanabinoida v konoplji (CBD, THC). Predpisov za gojenje konoplje v Sloveniji ne poznajo dobro, kar ni presenetljivo, ker so to specifične zadeve, ki se tičejo bolj pridelovalcev samih.
Ključne besede: ekonomika, anketa, marketing, industrijska konoplja, študija primera
Objavljeno: 18.02.2020; Ogledov: 554; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
Vsebnost holekalciferola in ergokalciferola v živilih
Denisa Krevh, 2019, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomskem delu smo raziskali, če izbrana živila vsebujejo vitamin D2 (ergokalciferol), provitamin D2 (ergosterol), vitamin D3 (holekalciferol) in provitamin D3 (7-dehidroholesterol). Analizirali smo živila rastlinskega izvora: ričkovo olje, konopljino olje, posušeno konopljo, gobe (bukov ostrigar) in lucerno ter živila živalskega izvora: sir, sirotka in jajce (rumenjak in beljak). Živila smo predhodno pripravili za nadaljnje analize. Konopljo in suho lucerno smo zmleli, svežo lucerno in sveže gobe smo liofilizirali, nato zmleli, preostanek svežih gob narezali in zamrznili, prav tako tudi svežo lucerno. Sir in sirotka sta bila proizvedena na Kmetiji Krevh po postopku izdelave poltrdega sira. Jajca proste reje smo uporabili sveža. Konopljo, lucerno in gobe smo ekstrahirali po metodi ekstrakcije po Soxhletu in ekstrakcije s superkritičnim fluidom (CO2). Materialom smo določili vsebnost prostih maščobnih kislin. Ekstrakte in ostale materiale smo saponificirali po postopku za saponifikacijo zaestrenega vitamina D in nato vse vzorce (saponificirane in nesaponificirane) analizirali s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo. Znano je, da je vitamin D2 prisoten v rastlinskih živilih, vitamin D3 pa v živalskih. Iz nekaterih virov smo ugotovili, da lahko tudi rastline vsebujejo vitamin D3, ter živalski proizvodi vitamin D2, kar smo potrdili tudi z našimi analizami. Ugotovili smo, da je za določitev vitaminov in provitaminov D potrebna saponifikacija, saj je vsebnost vitamina v saponificiranih vzorcih višja. Rezultati kažejo, da je količina vitamina D, ki je topen v maščobah, povezana z vsebnostjo maščob v materialu, za nekatere primere pa smo sklepali, da je vitamin vezan na proteinske molekule.
Ključne besede: Vitamin D, Soxhlet ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, proste maščobne kisline, konoplja, lucerna, ričkovo olje, sir
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 535; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

7.
Analiza in rekonstrukcija kombajna za žetev industrijske konoplje
Urban Belca, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnavo predelavo kombajna Mercator 50 za žetev industrijske konoplje. Izvedene so bile analize statističnih podatkov o razpršenosti površin industrijske konoplje v Sloveniji. Na podlagi ugotovitev je bil izbran tip kombajna, ki je najprimernejši za slovenske kmetijstvo. Izvedeni sta bili dve predelavi. Predelan je bil mlatilni greben, s čimer je bila povečana delovna višina. Izvedena je bila tudi predelava mlatilne kletke, ki je zmanjšala možnost preobremenitve kombajna. Izvedeni sta bili dve žetvi na katerih so bile izboljšave tudi ovrednotene.
Ključne besede: industrijska konoplja, kombajn, kmetijstvo, Slovenija, Claas, Mercator
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 522; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (4,65 MB)

8.
Ekstrakcija biološko aktivnih komponent iz industrijske konoplje
Teo Makoter, 2019, diplomsko delo

Opis: Industrijska konoplja (Cannabis Sativa L.) znova pridobiva svoj pomen v svetu kmetijstva in zdravstva. V zadnjih nekaj letih je pridelovanje industrijske konoplje in izdelkov iz nje zelo naraslo. Danes lahko najdemo veliko kmetij, ki industrijsko konopljo redno pridelujejo in prodajajo njeno seme, listje, cvetje in tudi izdelke, pridelane iz nje, kot so eterična olja in smole. V diplomskem delu smo raziskali različne načine izločanja kanabinoidov in ostalih biološko aktivnih komponent iz posušenih in zmletih lističev industrijske konoplje. Poskusili smo ekstrahirati kanabinoide, kot so CBD, CBN, CBC in njihove kisline CBDA ter CBGA. Našteti kanabinoidi se velikokrat pojavljajo tako v zdravstvu, kot tudi pri osebni uporabi. Raziskave kažejo, da naj bi predvsem CBD in CBG imela pozitiven učinek pri zmanjševanju bolečin in zdravljenju raka. Kanabinoide smo ekstrahirali s konvencionalnimi metodami z uporabo različnih topil in z nekonvencionalnimi metodami z uporabo superkritičnega ogljikovega dioksida (CO2). Izvedli smo ekstrakcije s Soxhletovo aparaturo, ultrazvočne ekstrakcije in maceracije z uporabo različnih topil; metanola, etanola in heksana. Ekstrakcije s superkritičnim CO2 smo izvedli v avtoklavu pri različnih temperaturnih in tlačnih pogojih, pri nekaterih smo uporabili tudi kotopilo metanol. Ekstrakte smo nato analizirali z LC-MS metodo, kjer smo določili vsebnost posamezne kanabinoidne komponente. S Clevengerjevo metodo smo izolirali eterično olje iz industrijske konoplje ter s pomočjo GC-MS določili prisotnost terpenskih komponent. S Clevengerjevo metodo smo poskusili pridobiti nekaj eteričnega olja, izkoristek je bil majhen, saj smo pridelali 0,4 ml olja iz 30 g konoplje.
Ključne besede: konoplja, kanabinoidi, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, LC-MS, eterično olje
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 1001; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

9.
Zelena gradnja s konopljo - zasnova enodružinske hiše
Tadej Zemljič, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno, kako lahko z uporabo principov zelene gradnje in gradnjo hiš iz konoplje izboljšamo kakovost bivanja in pripomoremo k varovanju okolja. Podani so princip zelenih gradenj, kaj ga določa in ukrepi, potrebni za zmanjšanje porabe energije in vode. Predstavljeni so glavni zeleni materiali in njihove značilnosti. Spoznamo konopljino zgodovino, njeno uporabo in pridelavo ter kaj je konopljin beton in kako ga vgrajujemo. Temu sledi še predstavitev načina, kako graditi s konopljo in kakšne so lastnosti konopljinega betona. Nazadnje je prikazana zasnova enodružinske hiše iz konoplje.
Ključne besede: konoplja, zelena gradnja, gradnja s konopljo, energetska varčnost
Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 547; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

10.
Vpliv površinske obdelave na mehanske lastnosti konopljinih vlaken
Luka Štraus, 2018, diplomsko delo

Opis: Pomemben dejavnik trajnostne gradnje je razvoj trajnostnih materialov, katerih proizvodnja mora biti ekološko kakovostna, kar pomeni, da mora imeti čim manjši vpliv na ekosistem in zalogo neobnovljivih naravnih virov. Tak primer gradbenih materialov so kompoziti, utrjeni z naravnimi vlakni, kot so vlakna industrijske konoplje. Diplomsko delo predstavi industrijsko konopljo kot rastlino, opisuje njeno pridelavo in predelavo, opredeljuje kompozite, njihovo sestavo in preučuje povezovalne mehanizme, ki delujejo med matrico in vlakni, od katerih so odvisne mehanske lastnosti kompozitov. Kakovost teh povezav lahko izboljšajo različni postopki in metode obdelave konopljinih vlaken. V eksperimentalnem delu smo v laboratoriju pripravili tri tipe preizkusnih vzorcev. Z dvema kemijskima postopkoma smo površinsko obdelali konopljina vlakna ter s pomočjo univerzalnega stroja za preizkušanje materialov opravili natezne preizkuse. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo primerjali natezne parametre neobdelanih in obdelanih vlaken ter določili vpliv površinske obdelave na mehanske lastnosti konopljinih vlaken.
Ključne besede: konopljina vlakna, industrijska konoplja, kompoziti, natezni test, mehanske lastnosti
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 788; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici