1. Možnosti uporabe konoplje kot trajnostnega materiala na primeru gradbeništvaDenis Monetti, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena analiza uporabe industrijske konoplje kot trajnostnega gradbenega materiala. Cilj naloge je bil raziskati potencial konoplje v gradbeništvu, oceniti njene okoljske in ekonomske učinke ter analizirati njeno konkurenčnost v primerjavi s konvencionalnimi materiali. Poleg tega je bil namen tudi ovrednotiti, kako lahko konoplja prispeva k doseganju trajnostnih ciljev in prehodu v krožno gospodarstvo.
V prvem delu naloge smo predstavili industrijsko konopljo kot rastlino, njene značilnosti in prednosti za uporabo v gradbeništvu. Konoplja je zaradi svoje hitre rasti, nizkih zahtev po pesticidih in izjemne sposobnosti zajemanja ogljikovega dioksida prepoznana, kot eden izmed najperspektivnejših materialov za trajnostno gradnjo. Posebna pozornost je bila namenjena konopljinemu betonu, ki se uporablja kot izolacijski in strukturni material. Njegove lastnosti, kot so dobra toplotna in zvočna izolacija, odpornost na ogenj in plesen, ter nizka gostota, so lastnosti ki vplivajo, da je energetsko učinkovit material, kar pomeni da pripomore k zmanjšanju porabe energije pri njegovi uporabi, ne da bi pri tem ogrožal delovanje ali udobje. Tak material ponuja visoko zmogljivost v kontekstu izolacije, bodisi toplotne bodisi zvočne.
V primerjavi z drugimi zelenimi materiali, kot so slama, les in glina, konoplja izstopa po svoji izjemni vsestranskosti, obnovljivosti in ekoloških prednostih, zlasti pri izboljševanju kakovosti tal, na katerih raste. Kljub tem nedvomnim prednostim pa se sooča z izzivi, kot so zakonodajne omejitve in omejena dostopnost na trgu, kar zavira njeno širšo uporabo. V nadaljevanju smo analizirali primere uporabe konopljinega betona, kjer se je izkazalo, da ta material pomembno prispeva k zmanjšanju okoljskih obremenitev, izboljšanju bivalnega udobja ter podaljšanju življenjske dobe stavb. Kljub spodbudnim rezultatom pa je jasno, da so potrebne nadaljnje raziskave, predvsem na področju dolgotrajne obstojnosti in ekonomske upravičenosti uporabe konopljinega betona.
Sklep naloge potrjuje, da ima industrijska konoplja velik potencial za trajnostni razvoj gradbeništva, vendar je za njeno širšo implementacijo potrebno preseči regulativne ovire in povečati ozaveščenost o njenih prednostih. Konoplja ima edinstveno priložnost, da postane ključni material v prehodu k trajnostni gradnji, vendar bo to mogoče le z nadaljnjimi raziskavami in inovacijami. Ključne besede: trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, konoplja, konopljin beton, gradbeništvo Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4 Celotno besedilo (2,00 MB) |
2. Vpliv konoplje na pojav shizofrenijeKatja Klasinc, 2024, diplomsko delo Opis: Uživanje konoplje ima raznolike učinke na kognicijo, tako pri pacientih s shizofrenijo kot pri zdravih posameznikih. Tveganje za razvoj psihoze je pogostejše pri tistih, ki uživajo konopljo, pri čemer ima približno eden od štirih pacientov s shizofrenijo tudi diagnozo motnje uživanja konoplje. Ta povezava je pomembna za razumevanje slabših izidov pri shizofreniji ter vpliva na ozaveščanje in zdravljenje pacientov. Ključne besede: shizofrenija, konoplja, marihuana, vpliv konoplje Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 41 Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. Vpliv ultravijoličnih žarkov na transformacijo kanabinoidov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeLuka Horvat, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti vpliv ultravijoličnih žarkov na transformacijo neaktivnih oblik kanabinoidov v aktivne in na medsebojno transformacijo aktivnih oblik (THC v CBN) v ekstraktu industrijske konoplje. Kanabinoidi so, zaradi svojih medicinskih lastnosti, ključne zdravilne komponente v konoplji, vendar je zaradi zakonskih omejitev potrebna regulacija njihove vsebnosti. Ekstrakti so bili 15-vatni ultravijolični svetilki izpostavljeni za čase od 0 do 65 minut in analizirani s sistemom za tekočinsko kromatografijo s tandemsko masno spektrometrijo. Za minimizacijo komponente THC sta optimalna časa pod lučjo okrog 32 in 65 minut, v katerih vsebnost pade iz začetne vrednosti 1,97 % na 0,81 % in 0,76 %. Ob upoštevanju, da je naš cilj ohraniti visoko vsebnost komponente CBD, je predlagan optimalni čas 32 minut, saj vsebnost le-tega pri 65. minuti opazi strm padec. Vsebnost CBD po začetnem padcu (od 52,20 % na 32,50 %) ostaja približno konstantna, dokler pri času 40 minut ne začne naraščati do 37,74 % in nato do 65. minute ponovno pade. Vsebnost CBN zaradi transformacije iz THC narašča do časa 32 minut (od 0,050 % na 0,17 %). Po času 50 minut začne vsebnost CBN padati. Komponenta CBC ohranja približno enako vsebnost (0,97 %). Podatke smo statistično obdelali in ugotovili, da je vpliv izpostavljenosti ekstrakta industrijske konoplje ultravijoličnim žarkom na transformacijo kanabinoidov signifikanten, valovna dolžina pa nima bistvenega vpliva. Ključne besede: transformacija kanabinoidov, ultravijolični žarki, dekarboksilacija, konoplja, ekstrakcija Objavljeno v DKUM: 19.07.2024; Ogledov: 214; Prenosov: 35 Celotno besedilo (1,76 MB) |
4. Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanju virov v kmetijstvu2024, priročnik Opis: V strokovni monografiji je predstavljena pridelave industrijske konoplje v Sloveniji, njen sortiment, njena vloga pri prilagajanju podnebnim spremembam in tudi pri njihovi blažitvi ter pri varovanju virov v kmetijstvu. Podrobneje so opisana preizkušanja industrijske konoplje na petih slovenskih kmetijah med letoma 2021 in 2023. V prispevkih smo predstavili izzive, s katerimi smo se srečali v vsakem letu, in rezultate pridelave različnih sort v petih različnih regijah. Skozi poglavja te monografije boste spoznali številne vidike pridelave konoplje, od njenih koristi za kmetijska tla in njenega potenciala pri zmanjševanju ogljičnega odtisa do zakonitosti ekonomike pridelave. Ključne besede: industrijska konoplja, podnebne spremembe, sekvestracija ogljika, tla, trajnostno kmetijstvo Objavljeno v DKUM: 26.04.2024; Ogledov: 245; Prenosov: 27 Celotno besedilo (11,26 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Optimizacija in validacija metode za določanje sestave eteričnih olj konoplje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeKarin Gole, 2023, diplomsko delo Opis: Industrijska konoplja (Cannabis sativa L.) je znana predvsem zaradi psihoaktivne spojine delta-9-tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD). Poleg omenjenih spojin je konoplja bogata tudi z drugimi zdravilnimi in koristnimi snovmi, ki se nahajajo v eteričnem olju. Med te sodijo terpeni. To so spojine, ki se nahajajo v zeliščih, sadju in zelenjavi in so odgovorni za njihov okus ter vonj. Področje raziskav terpenov je narastlo predvsem v zadnjem času zaradi njihovih pozitivnih učinkov na človeški organizem in njihovo uporabo v agronomiji. Kemotip konoplje opredeljuje sestavo njenih komponent, ki jo ugotovimo preko analize eteričnega olja konoplje. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo optimirali in validirali metodo za določanje sestave eteričnih olj konoplje, pri čemer smo uporabili referenčne metode Evropskega pivovarskega združenja (angl. European Brewery Convention, EBC). Eterično olje konoplje smo pridobili z destilacijo z vodno paro po Clevengerju in ga nato analizirali s plinsko kromatografijo, pri kateri smo uporabili plamensko ionizacijski detektor.
Ker se v eteričnem olju konoplje nahaja veliko število komponent, je validacija na vseh nemogoča. Zato smo validacijo metode izvedli na petih izbranih komponentah, ki smo jih izbrali glede na njihovo vsebnost v konoplji. V sklopu validacije smo določili selektivnost in specifičnost, linearnost, natančnost, točnost ter mejo zaznavnosti in mejo določljivosti. Ker smo pri validaciji uporabili starejše vzorce eteričnih olj, smo se dodatno odločili za preizkus stabilnosti eteričnega olja. Ključne besede: konoplja, terpeni, eterično olje, plinska kromatografija, validacija Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 581; Prenosov: 66 Celotno besedilo (2,51 MB) |
6. Ekonomska in gradbena analiza ter analiza življenjskega cikla uporabe konopljinega betona v Sloveniji : magistrsko deloJernej Gaberc, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je na podlagi pregledanih člankov in laboratorijskih preiskav predstavljena raziskava konoplje, konopljinega betona, izdelanih receptur apnenega konopljinega betona in materialov, ki ga sestavljajo. Raziskali smo fizikalne, mehanske in trajnostne lastnosti konopljinega betona in pripravljenih receptur apnenih konopljinih betonov z dodatki granulirane plavžne žlindre in portlandskega cementa 42,5 N, z vsebnostjo 5 % mase konopljinega pezdirja namesto agregata (zrnavosti 0/4 mm). Ugotovili smo, da na lastnosti konopljinega betona v otrdelem stanju vplivajo obdelava in sorta industrijske konoplje ter vrste uporabljenih veziv. Na otrdelih pripravljenih vzorcih smo opravili preiskave tlačnih in upogibnih nateznih trdnosti, od katerih so v obeh primerih najboljše rezultate dali vzorci z dodatkom portlandskega cementa in najslabše tisti z dodatkom mlete granulirane plavžne žlindre. Preverjali smo protimikrobno učinkovitost pripravljenih vzorcev v otrdelem stanju, kjer sta cono inhibicije razvila vzorca z dodatkom deleža cementa in dodatkom cementa skupaj z žlindro v vezivu. Od pripravljenih receptur je TGA/DSC pokazala, da ima največji masni delež CaCO3 in najmanjši masni delež Ca(OH)2 vzorec z dodatkom cementa. Ugotovili smo, da so cene konopljinih betonov v Evropi redko dostopne, močno variirajo zaradi različnih sestav in načina vgrajevanja in so posledično težko primerljive. Primerjava raziskav LCA pri različnih parametrih je dokazala, da je konopljin beton, sestavljen iz konopljinega pezdirja, veziva in vode, v svojem življenjskem ciklu ogljično negativen. Konopljin beton, ki ne vsebuje kamnitega agregata, je primeren za uporabo v Sloveniji, saj obstaja iz njega že več zgrajenih objektov, kot tudi podjetje, ki se ukvarja z gradnjo s konopljinim betonom. Ključne besede: konopljin beton, industrijska konoplja, analiza življenjskega cikla konopljinega betona Objavljeno v DKUM: 25.11.2022; Ogledov: 720; Prenosov: 103 Celotno besedilo (6,41 MB) |
7. Vpliv pospešenega staranja na lastnosti naravnih izolacijskih materialov iz konoplje, plute, lesa in ovčje volne : diplomsko deloNiko Jagodič, 2022, diplomsko delo Opis: Ena izmed ključnih lastnosti pri gradnji stavb je toplotna izolativnost stavb. V sodobnem gradbeništvu predstavlja velik izziv zmanjšanje porabe energije, ki nastaja pri izdelavi umetnih izolacijskih materialov.
Na vzorcih naravne toplotne izolacije iz lesenih vlaken, iz konoplje, plute ter ovčje volne smo z metodami določitve tlačne trdnosti pri 10% deformaciji, določitvi kontaktnega kota ter mikroskopiranjem ugotavljali, kako staranje vpliva na toplotno izolacijo. Prišli smo do ugotovitev, da so se tlačne trdnosti vsem izolacijskim materialom po staranju zmanjšale, ter da se je zmanjšal tudi kontaktni kot naravnih toplotnih izolacij. Mikroskopiranje je pokazalo, da je po staranju prišlo do razplastitve plasti naravnih toplotnih izolacij. Ključne besede: izolacijski materiali, konoplja, pluta, les, ovčja volna Objavljeno v DKUM: 04.10.2022; Ogledov: 811; Prenosov: 42 Celotno besedilo (5,11 MB) |
8. Odprta pravna in etična vprašanja glede legalizacije medicinske konoplje za uporabo v paliativni oskrbi : magistrsko deloVesna Žebrek, 2022, magistrsko delo Opis: Konoplja velja za učinkovito rastlino, ki se lahko uporablja v prehrambni, industrijski in medicinski panogi. Njene pozitivne učinke so potrdile tudi določene raziskave ter tako pripomogle k postopni legalizaciji konoplje, ki je potekala na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. Uporaba konoplje se je tako zakonsko uredila za medicinske, znanstveno-raziskovalne in učne namene.
Ob delni zakonski ureditvi uporabe konoplje pa se postavi vrsto pravnih in etičnih vprašanj. Predvsem je za vsakega posameznika pomembno, za katera zdravstvena stanja se bo lahko uporabljala. Različna farmacevtska podjetja so že začela razvijati zdravila na osnovi konoplje, ki lajšajo simptome določenih bolezni, ampak so za posameznika težko dostopna zaradi nacionalnih ureditev, ki določajo avtorizacijo zdravila. Takšna ureditev močno vpliva na terminalno bolne, ki potrebujejo takojšnjo pomoč. Rešitev za takšne bolnike bi bila v legalizaciji gojenja konoplje, saj bi tako hitreje prišli do sestavin, ki so potrebna za zdravila in hkrati zmanjšala odvisnost od uvoza.
Takšna ureditev ni samo pri nas, ampak velja za vse članice Evropske unije in podpisnice različnih mednarodnih konvencij. Iz primerjalno pravne analize je razvidno, da v državah članic Evropske unije velja standard, ki ga morajo spoštovati pri urejanju legalizacije konoplje. Za razliko od evropske ureditve, imajo v zvezni državi Kalifornija celovito urejeno področje uporabe, posedovanja in gojenja konoplje za medicinsko in za rekreativno (osebno) uporabo.
Poleg pravnih vprašanj se ob urejanju delikatnega področja postavljajo tudi določena etična vprašanja, ki posledično vplivajo na zakonsko ureditev. Predvsem se postavljata dve glavni vprašanji, in sicer kdaj končati zdravljenje terminalnega bolnika in začeti lajšati bolečine in zakaj je konoplja uvrščena pod substance, ki jih je potrebno strogo regulirati, medtem ko so druge substance, ki močno vplivajo na človeško telo, prosto dostopne.
Raziskovanje vplivov konoplje na človeško telo je v polnem razsegu, zato bo moralo pravo slediti novim dokazom in celovito urediti to področje. Pomembno je, da bo zakonodajalec ob sprejemanju ali dopolnjevanju zakonov prisluhnil zdravstveni in farmacevtski stroki. Ključne besede: medicinska konoplja, paliativna oskrba, pravni vidik, etični vidik, zakonodaja, lajšanje bolečin, pozitivni učinki. Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 756; Prenosov: 202 Celotno besedilo (895,61 KB) |
9. Izolacija učinkovin industrijske konoplje ter sinergistični učinek mešanic materialov družine Zingiberaceae : magistrsko deloSimona Sedonja, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je raziskati vpliv mešanic industrijske konoplje z ingverjem, kurkumo in kardamomom. Ekstrakti so bili pridobljeni iz posameznih naravnih materialov in kot mešanice industrijske konoplje s posameznimi člani družine Zingiberaceae v razmerju 1 : 1. Pridobivali smo jih z dvema metodama, s superkritično ekstrakcijo pri p = 250 bar in T = 50 °C ter z ultrazvočno ekstrakcijo ob uporabi etanola kot topila. Višje izkoristke ekstrakcij posameznih rastlinskih materialov smo dosegli v primeru ultrazvočne ekstrakcije, z izjemo industrijske konoplje, ki se je v večji meri izločila pri superkritični ekstrakciji. Prav tako so pri omenjeni vrsti ekstrakcije mešanice industrijske konoplje z ingverjem, kurkumo in kardamomom dosegale višje izkoristke. Hkrati smo pri superkritičnem pridobivanju ekstraktov spremljali kinetiko, kjer so se najhitreje ekstrahirale komponente kurkume, medtem ko so komponente industrijske konoplje za izločitev potrebovale največ časa. Sledila je statistična obdelava podatkov, kjer smo s programom ANOVA potrdili, da ne prihaja do statistično pomembnih razlik pri antioksidantih in totalnih fenolih, hkrati pa opazili, da je prišlo do sinergističnega učinka antioksidantov v primeru mešanice industrijske konoplje in kardamoma. Pri omenjeni mešanici se prav tako izloči več alfa terpinil acetata kot pri samem kardamomu. Pozitiven vpliv mešanic smo zaznali še v primeru industrijske konoplje in ingverja, kjer se je izločilo več komponente CBD. Nadalje nam je s Pearsonovim korelacijskim testom uspeli dokazati močno statistično značilno korelacijo med antioksidanti in totalnimi fenoli, antioksidanti in biološko aktivnimi komponentami ingverja ter med samima komponentama ingverja (6-gingerolom in 6-shogaolom). Ključne besede: Industrijska konoplja, Zingiberaceae, mešanice, kinetika ekstrakcij, sinergistični učinek Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 911; Prenosov: 190 Celotno besedilo (2,37 MB) |
10. Vpliv velikosti delcev na vsebnost polifenolov in kanabinoidov v ekstraktih industrijske konoplje : magistrsko deloTjaša Damijan, 2021, magistrsko delo Opis: Industrijska konoplja (Cannabis sativa L.) je zdravilna rastlina s poreklom iz Srednje Azije, ki človeštvo spremlja že več tisoč let. V zadnjem času vzbuja pozornost zaradi številnih aplikacij. Konopljino steblo se uporablja kot vir vlaken za gradbeno, papirno, tekstilno in avtomobilsko industrijo, semena konoplje v živilski industriji za pridobivanje konopljinega olja, listi in cvetovi konoplje pa kot vir bioaktivnih sestavin. Danes je vse večji trend uporabe industrijske konoplje v farmacevtske namene. Sorte konoplje Cannabis Sativa L. vsebujejo nizke ravni Δ9-tetrahidrokanabinola (THC) in se lahko uporabljajo za proizvodnjo terapevtskih izvlečkov, bogatih s kanabidiolom (CBD), ki ima širok razpon farmacevtskih učinkov na človeka z izjemnim medicinskim potencialom pri nevroloških boleznih in protitumorskih aplikacijah.
V magistrskem delu smo pridobili izvlečke različnih delov industrijske konoplje in raziskali njihove možne inhibicijske učinke na rakaste celice. S sejalnim postopkom industrijske konoplje smo pridobili sedem frakcij materiala iz različnih delov rastlin, jih ekstrahirali z uporabo ultrazvočne in superkritične ekstrakcije ter nato dekarboksilirali. Za izolacijo olja iz frakcije, ki je vsebovala semena konoplje, smo uporabili destilacijo z vodno paro po Clevengerju. Z UV-spektrofotometrijo smo v dobljenih ekstraktih spremljali deleže bioaktivnih komponent v posameznih frakcijah. Analizirali smo vsebnost celokupnih fenolov, flavonoidov in proantocianidinov. Za pridobljene produkte po ekstrakciji smo izvedli LC-MS/MS analizo. Določeni so bili kanabinoidi CBD, CBDA, CBGA, CBC, CBN, THC in THCA. Nazadnje smo preverili učinek ekstraktov na celice človeškega melanoma (WM-266-4) in na podlagi vidnega preskoka oblike celic uspeli določiti mejno koncentracijo, potrebno za zaviranje nadaljnje delitve rakavih celic (c = 0,001 mg/ml).
Rezultati so pokazali, da je ekstrakt, pridobljen iz najbolj fine frakcije sejanja (konopljin prah), veliko bogatejši z biološko aktivnimi komponentami kot ekstrakt frakcije bolj grobega mletja (konopljina stebla). Ekstrakti materiala z višjo vsebnostjo kanabinoidov so pokazali večjo inhibicijo rakastih celic kot ekstrakti materiala z nižjo vsebnostjo kanabinoidov. Predpostavljamo, da je visok delež kanabinoidov v izvlečkih bistven za inhibicijo metabolne aktivnosti rakastih celic.
Z magistrskim delom smo potrdili, da ima sejanje konoplje pomembno vlogo pri pridobivanju kakovostnega ekstrakta. Opazna je bistvena razlika, predvsem pri vsebnosti
CBD-komponente. S sejanjem lahko natančneje določimo, kateri del materiala bomo ekstrahirali, in posledično zmanjšamo porabo topila ter s tem količino odpadkov pri predelavi. Ključne besede: industrijska konoplja, kanabinoidi, CBD, WM-266-4 celice, sejanje. Objavljeno v DKUM: 07.01.2022; Ogledov: 1032; Prenosov: 224 Celotno besedilo (2,78 MB) |