| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 191
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
GLOBALIZACIJA, ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA IN GLOBALNA FINANČNA KRIZA
Mina Pernat, 2015, magistrsko delo

Opis: Globalizacija in prosti pretok kapitala spodbujata davčno konkurenco med državami. Večina ekonomistov podpira globalizacijo. Za države pa je težje ohranjati visoke davčne stopnje, če želijo ostati konkurenčne. S tem, ko postajata kapital in delovna sila bolj mobilna, se mednarodna davčna konkurenca povečuje. Številne države so se odzvale na globalizacijo z znižanjem davkov za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je od leta 1995 do leta 2012 zniževala, kar je lahko posledica davčne konkurence. Zniževanje davkov in druge davčne ugodnosti privabljajo tuje investitorje, istočasno pa znižujejo javnofinančne prihodke. Davčna konkurenca ima kakor vsaka oblika konkurence tako pozitivne kot negativne učinke. Negativni učinki se kažejo v izkrivljanju pretoka kapitala, pozitivni učinki pa v gospodarski rasti. Zaradi negativnih učinkov škodljive davčne konkurence sta se OECD in EU usmerili k vzpostavljanju iniciativ omejevanja škodljive davčne konkurence.
Ključne besede: davčna konkurenca, škodljiva davčna konkurenca, globalizacija, davek od dohodka pravnih oseb, finančna kriza
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 16; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV V PODJETJU ARGO D.O.O.
Blaž Klinar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uvajanje sistema 20 ključev v podjetje Argo d.o.o. je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in na praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili konkurenčni položaj slovenskih podjetij v primerjavi s centralnoevropskimi proizvodnimi podjetji in različne pristope, ki podjetjem omogočajo izboljševanje poslovanja in zagotavljanje kakovosti ter integracijo teh pristopov v sistemu 20 ključev. Nadalje smo predstavili sistem 20 ključev, in sicer smo vseh 20 ključev posebej opisali, prikazali povezave med ključi, 5 nivojski sistem točkovanja teh ključev, tehnike uvajanja in spremljanja sistema 20 ključev, itn.. Nato pa smo predstavili še motivacijo, kot pogoj za uspešno uvedbo sistema 20 ključev in prikazali različne načine motiviranja. V praktičnem delu smo najprej predstavili podjetje Argo d.o.o., njegove izdelke, poslovanje in cilje. Ker je glavno področje diplomskega dela uvedba sistema 20 ključev v podjetje Argo d.o.o., smo največjo pozornost namenili tej tematiki. V zvezi s tem smo prikazali uvajanje izbranih 4 ključev, in sicer so se uvajali: - ključ 1: Čiščenje in organiziranje - ključ 5: Hitre nastavitve - ključ 9: Vzdrževanje strojev in opreme - ključ 13: Odpravljanje vseh izgub Pri vsakem ključu smo prikazali, kakšno je bilo začetno stanje v podjetju pred uvajanjem le tega, kakšni so bili ukrepi za izboljšave in kakšni so bili končni učinki uvajanja. V sklepu smo združili temeljne ugotovitve in potrdili trditve oziroma hipoteze, ki smo jih podali na začetku diplomskega dela.
Ključne besede: Zahteve trga, konkurenca, pristopi za zagotavljanje kakovosti in izboljševanje poslovanja, sistem 20 ključev, motivacija.
Objavljeno: 04.03.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 2
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Proizvodni proces in povpraševanje po pvc stavbnem pohištvu
Alen Auer, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo skozi teoretičen del pojasni postopek proizvodnje stavbnega pohištva ter se osredotoči na dejavnike nakupnega odločanja. V praktičnem delu pa smo s pomočjo primarne raziskave proučili proizvodni proces na obravnavanem podjetju ter pomen kakovosti, cene, nadgradnje izdelkov, konkurence, družbenih dejavnikov in poprodajnih aktivnostih pri kupcih stavbnega pohištva. Dognali smo, da na nakupno odločitev pri nakupu stavnega pohištva pomembno vlogo igrajo popusti, dodatne ugodnosti, ki ob nespremenjeni ceni dvignejo kakovost vgrajenega stavbnega pohištva, ter zaupanje blagovni znamki. Ugotovili smo tudi, da večina kupcev zbere vsaj še eno konkurenčno ponudbo, prav tako pa je kupcem izjemo pomembno, da ima podjetje urejeno servisno službo. Za kakovost končnih izdelkov je pomembno, da je proizvodni proces tehnično dovršen in da je kakovost vgrajenih surovin visoka.
Ključne besede: Proizvodni proces, PVC stavbno pohištvo, analiza trga, nakupne odločitve, povpraševanje, konkurenca.
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 109; Prenosov: 0

4.
Konkurenčne prednosti distribucije paketnih pošiljk
Sara Siter, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo obravnavali področje poštnih storitev ter značilnosti in posebnosti logističnih verig, posebnosti distribucije paketnih pošiljk ter različne vidike in dejavnike konkurenčne prednosti. Proučevali smo, kateri so dejavniki konkurenčne prednosti Pošte Slovenije na področju distribucije paketnih pošiljk. V teoretičnem delu smo predstavili teoretične osnove logistike in distribucije, značilnosti konkurence, organizacijo dostave paketnih pošiljk na Pošti Slovenije in naredili primerjavo dostave paketnih pošiljk Pošte Slovenije v primerjavi s konkurenti, kot so DHL, d. o. o., DPD, d. o. o., in GLS, d. o. o. V aplikativnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali štiri raziskovalne hipoteze in ugotovili, da strokovnost in prijaznost zaposlenih vpliva na izbor ponudnika paketnih storitev. Pri tem smo tudi ugotovili, da je velik delež vseh anketiranih zadovoljnih oz. zelo zadovoljnih s strokovnostjo in prijaznostjo zaposlenih na Pošti Slovenije. Ovrgli smo hipotezo, da se večina uporabnikov raje odloči za storitev Pošte Slovenije kot pa za uporabo paketomata. Anketiranci se strinjajo, da je lokacija pošte zelo pomemben dejavnik pri odločitvi za uporabo paketnih storitev, nismo pa uspeli potrditi hipoteze, da se anketiranci odločijo za paketne storitve pri Pošti Slovenije zaradi hitrosti prenosa paketnih storitev.
Ključne besede: konkurenca, konkurenčna prednost, distribucija, paketne storitve, pošiljka, Pošta Slovenije.
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 122; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Dimenzioniranje jeklenega nadstreška in njegova konkurenčnost na trgu
Nika Pokeržnik, 2020, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Namen zaključnega dela je prikaz izvedbe gradbene konstrukcije s pozicioniranjem izdelka na trgu. V projektni nalogi je v računalniškem programu Scia Engineer 19.1 prikazan postopek dimenzioniranja jeklenega nadstreška za osebna vozila, vključno z izbiro ustreznega materiala in izračunom obremenitev po evropskem standardu Eurocode. Zasnovan nadstrešek zadosti kriterijem tako po mejnem stanju nosilnosti (MSN), kot tudi po mejnem stanju uporabnosti (MSU). Za produkt je izdelan tudi popis del, ki je osnova za pripravo ponudbe. S pomočjo različnih ponudnikov in primerjavo njihovih ponudb je zagotovljena konkurenčnost izdelka na trgu.
Ključne besede: gradbeništvo, jeklo, statika, nadstrešek, ekonomija, trg, konkurenca
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 168; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vertikalni sporazumi na trgu motornih vozil
Iva Černezel, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so podrobno predstavljeni vertikalni sporazumi na trgu motornih vozil in njihovi učinki na konkurenco na notranjem trgu EU. Prikazan je razvoj na področju konkurenčnega prava, ki je botroval k omejitvam vertikalnih sporazumov, predvsem s poudarkom na modernem pristopu, razglašenim s sprejetjem Uredbe št. 2790/1999. Temu je v novelirani obliki sledila Uredba št. 330/2010, ki velja še danes. Predstavljena je uporaba člena 101 PDEU na vertikalne sporazume, zlasti uporaba člena 101 (1) PDEU v povezavi s členom 101 (3) PDEU. Uredba št. 330/2010 obsega skupinske izjeme, ki jih lahko koristijo vertikalni sporazumi in usklajena ravnanja, kadar bi ti sicer zapadli pod domet člena 101 (1) PDEU in s tem omejevali konkurenco na notranjem trgu. Prikazani so pogoji, pod katerimi vertikalni sporazum, kljub določenim omejitvam, ne bo zapadel pod člen 101 (1) PDEU, ampak pod člen 101 (3) PDEU. V magistrskem delu je predstavljena pomembnejša sodna praksa na področju konkurenčnega prava, ki se nanaša na prodajo motornih vozil, vzdrževanje in preprodajo rezervnih delov za motorna vozila, skozi katero se problematika, ki je značilna za sektor motornih vozil, najbolj odraža. Izpostavljena je potrošnikova korist, ki je velik problem še posebej zaradi dejstva, da ta najbolj neposredno vpliva na povprečnega evropskega potrošnika, ki mu ob nakupu motornega vozila stroški njegovega vzdrževanja pomenijo veliko finančno breme. Ravno zato sporazum, ki ima protikonkurenčne učinke in kot tak ne prinaša potrošnikove koristi v zadostni meri, ne more biti deležen posebnih ugodnosti kot vertikalni sporazum, ki jo. Opredeljeno je postopanje tako organov EU kot nacionalnih organov, saj bo, kadar gre za vertikalni sporazum, ki bi lahko imel omejevalne učinke na znaten del trga EU, za postopke zoper podjetja, ki so takšen sporazum sklenila, pristojna Komisija. Na nacionalni ravni, kjer sporazum ne bo imel znatnega vpliva na trgovino med državami članicami, ampak zgolj na trg znotraj ene države članice, bo pristojen nacionalni organ, ki je pri nas Agencija za varstvo konkurence. Predstavljeno je tudi delovanje Agencije za varstvo konkurence skupaj z nacionalnimi primeri, ki jih je na zadevnem področju vertikalnih sporazumov v sektorju motornih vozil do sedaj obravnavala. Skozi analizo vertikalnih sporazumov na trgu je avtorica v magistrskem delu ugotovila, da vse oblike vertikalnih sporazumov na trgu motornih niso skladne s členom 101 (3), kot tudi, da uporaba splošne Uredbe št. 330/2010 ni vedno primerna za uporabo v določenih sektorjih, zlasti kadar so, kot je to sektor motornih vozil, ti podvrženi še posebni ureditvi v posamični (sektorski) uredbi.
Ključne besede: konkurenca, selektivna distribucija, prodaja vozil, vzdrževanje vozil, potrošnikova korist
Objavljeno: 14.02.2020; Ogledov: 395; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (592,19 KB)

7.
Konkurenčna in vrednostna analiza pri razvoju novega koša za smeti
Enej Jakop, 2019, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se na trgu vsako podjetje srečuje z pojmom konkurenca. Vsako posamezno podjetje potrebuje strateško politiko s katero pridobi določen položaj na trgu. V diplomskem delu je prikazana konkurenčna analiza za podjetje, ki želi plasirati na trg nov izdelek, in sicer moderniziran koš za smeti. Za njegov uspeh pa ni ključna samo analiza trga, temveč tudi njegov proces razvoja, ki temelji na funkcijah managementa vrednosti.
Ključne besede: raziskava trga, konkurenca, koš za smeti, management vrednosti
Objavljeno: 29.01.2020; Ogledov: 291; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

8.
Vpliv razvoja 3D tehnologije na delovanje distribucijskih centrov podjetja XPANDVision
Urša Jelenc, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: Podjetje XPANDVision je na trgu 3D tehnologije prisotno že več kot deset let in je v svojem zrelejšem obdobju življenjskega cikla podjetja. Podjetje se ukvarja z razvojem in distribucijo 3D produktov na različne mednarodne trge. V nalogi smo raziskali trg 3D tehnologije in bodoče trende panoge, analizirali delovanje distribucijskih centrov podjetja ter kritično analizirali trenutno stanje. Glavne ugotovitve kritične analize so pomanjkanje celovitih ERP informacijskega sistema in WMS skladiščno informacijskega sistema, omejitev dostopa do skladišča s klančino, slabo planiranje dobav končnih izdelkov ter prostorska stiska in zastaranost prostorov. Ob pregledu različne literature distribucijskih centrov ter na podlagi večletnih izkušenj v praksi smo podali predloge za izboljšave delovanja distribucijskega centra v Ljubljani, ki jih lahko povzamemo kot prenovo poslovnega modela in nadgradnje ERP sistema, sanacijo in ureditev skladiščnih prostorov ter optimizacijo WMS skladiščnega sistema.
Ključne besede: 3D tehnologija, mednarodni trg, konkurenca, izboljšava, raziskava trga, distribucijski center.
Objavljeno: 13.01.2020; Ogledov: 389; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (6,27 MB)

9.
Institucije države in inovacijska aktivnost podjetij
Mihael Hötzl, 2019, diplomsko delo

Opis: Odnos med državo in trgom je eden izmed temeljnih problemov razvoja ekonomske misli. Vprašanja o optimalnem poseganju države na trg smo v nalogi predstavili prek razmišljanj najvplivnejših ekonomskih šol in mislecev, vse od merkantilistov pa do pripadnikov institucionalizma. Prek različnih pogledov in idej smo analizirali odnose države do tržnih nepopolnosti, kot so problem nezadostne konkurence, eksternalij in javnih dobrin, ki pa si nasprotujejo. Tako opredeljujemo argumente zagovornikov glavnega toka ekonomske misli o državi, ki popravlja tržne napake, skrbi za ustrezno raven konkurence, kot tudi argumente liberalne strani, naj se država v delovanje trga ne vtika. Osredotočili smo se zlasti na vprašanje inovacij, njihovo financiranje in do katere mere naj država posega na to področje. Predstavili smo povezavo med najodmevnejšimi tehnološkimi prodori in javnim financiranjem, nato pa tudi poziv, da je zavoljo perečih globalnih problemov in izzivov prihodnosti nujno povečanje vloge države ne le pri financiranju obstoječih, temveč tudi ustvarjanju novih trgov.
Ključne besede: razvoj ekonomske misli, tržne nepopolnosti, konkurenca, industrijska in tehnološka politika, inovacije, inovacijska politika.
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 223; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (671,99 KB)

10.
Analiza prodajnih cen
Nastja Sivka, 2018, diplomsko delo

Opis: Konkurenca na trgu je velika. Trg je zasičen z različnimi blagovnimi znamkami in izdelki. Vsi bi želeli vedeti, kaj so najpomembnejši faktorji, ki vplivajo na nakupno odločitev. Dejstvo je, da preprostega odgovora ni. Lahko pa z gotovostjo trdimo, da sta cena in preplet komunikacijskih aktivnosti dva izmed ključnih elementov. Čokolada Milka zavzema več kot 44 % trga s čokoladami, Gorenjka več kot 12 %, Dorina predstavlja okoli 11 %, trgovske blagovne znamke okoli 10 % in Lindt dobra 2 %. Če povzamemo analizo cen, ima Mercator najnižje cene pri čokoladah trgovske blagovne znamke. Vsekakor pa je glavni favorit na trgu čokolad Spar, saj ima široko paleto izdelkov in je cenovno konkurenčen glede na trg. Pri trgovski blagovni znamki je cenovna primerjava malce težja, saj je velik dejavnik, ki vpliva na ceno, sama sestava izdelka. Produkti blagovnih znamk naj bi zagotavljali isto kakovost pri različnih trgovcih, pri trgovskih blagovnih znamkah pa so lahko odstopanja precejšnja, v odvisnosti ali trgovec zasleduje kvaliteto ali zgolj ceno.
Ključne besede: analiza prodajnih cen, konkurenca, blagovna znamka, kakovost, trgovci, politika cen, slovenski trg, prodajna cena, popusti, ugodnosti, promocija, življenjski cikel izdelka, promocijske cene, diferencirane cene, analiza raziskave, cenovna primerjava
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 405; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (9,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici