| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 227
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Konkurenčnost slovenskega nogometa v mednarodnem merilu
Anže Milič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali stanje slovenskega klubskega in reprezentančnega nogometa. Opredelili smo, katere vrste strokovnih timov delujejo v nogometnih organizacijah in razložili njihove funkcije. Opredelili smo tudi težave, ki pestijo klubski in reprezentančni nogomet. Težave so povezane ena z drugo, zato lahko rečemo, da se slovenski nogomet vrti v začaranem krogu. Primerjali smo tudi stanje slovenskega nogometa s stanjem nogometa v sosednjih državah. Na podlagi ankete, ki je bila razdeljena med strokovno javnost (ljudje iz sveta nogometa), smo poskušali pridobiti mnenje o trenutnem stanju nogometa pri nas ter odkriti razloge za tako stanje. Na podlagi metode spraševanja z zaprtim in polodprtim tipom vprašanj smo ugotavljali mnenja strokovne javnosti o stanju slovenskega nogometa. Rezultati vprašalnika niso bili obetajoči, saj je generalna ocena – tako klubskega kot reprezentančnega – nogometa v Sloveniji slaba. Ugotovili smo, da je krivda za tako stanje slovenskega klubskega nogometa predvsem na plečih upravljalskih nogometnih timov. Strokovna javnost je slovenski klubski nogomet opredelila kot nekonkurenčen, nezanimiv in nekakovosten. Glede reprezentančnega nogometa smo ugotovili, da največjo krivdo za trenutno situacijo nosita upravljavski tim NZS in igralski tim. Za slabo igro in rezultate reprezentance pa naj bi bilo krivo to, da reprezentanti igrajo na prenizkem klubskem nivoju in da v klubih niso deležni visoke minutaže. Na podlagi rezultatov raziskave smo v sklepnem delu naloge ponudili seznam rešitev, ki bi lahko dvignil kakovost stanja nogometa pri nas.
Ključne besede: nogomet, Slovenija, konkurenčnost, reprezentanca, strokovni timi
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 157; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Primerjava mednarodne konkurenčnosti izbranih evropskih gospodarstev
Gašper Škrlec, 2021, diplomsko delo

Opis: Krepitev konkurenčnosti gospodarstva je ena izmed prednostnih nalog za doseganje dolgoročnega razvoja države. Proučili smo koncept mednarodne konkurenčnosti po različnih avtorjih in ekonomskih šolah ter izpostavili ključne dejavnike pri doseganju le-te. Ocenjevanje konkurenčnosti držav smo preučili po metodologijah WEF in IMD ter pri tem izpostavili njuno problematiko. Ugotovili smo, da je pojem konkurenčnosti države pojasnjen heterogeno, velikokrat je opredeljen teoretično in metodološko različno. V diplomskem delu smo analizirali tudi pet različnih evropskih držav, in sicer na podlagi različnih parcialnih indikatorjev konkurenčnosti v obdobju od leta 2008 do 2019. Na podlagi statističnih podatkov smo identificirali konkurenčne prednosti izbranih evropskih gospodarstev in v nadaljevanju izpostavili izzive za ekonomsko politiko.
Ključne besede: konkurenčnost, indikatorji konkurenčnosti, evropska gospodarstva, strategija gospodarskega razvoja.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 233; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1007,98 KB)

3.
Analiza konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije
Urška Kelenberger Potnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Avtomobilska industrija ima v Evropi že od nekdaj pomembno vlogo, saj zaposluje veliko število ljudi in obenem ustvarja pomemben del prihodkov. V nalogi nas je zanimalo, kakšen je položaj evropskih proizvajalcev avtomobilov napram ameriškim in azijskim podjetjem. Izhajali smo iz dejstva, da se je v obdobju 2009–2019 položaj evropskih avtomobilskih podjetij poslabšal. Najprej smo se dotaknili teoretične podlage za določanje konkurenčnosti in konkurenčnih prednosti, nato pa smo preko podatkov, glede ustvarjenih prihodkov in prodaje ugotovili, da so bili evropski proizvajalci na koncu preučevanega obdobja v boljši poziciji kot pred desetimi leti. Naša preučevana podjetja so bila Volkswagen AG, Daimler AG ter Bayerische Motoren Werke (BMW) AG, ki so glede na prihodke najuspešnejša podjetja tako v evropskem kot v svetovnem merilu.
Ključne besede: avtomobilska industrija, analiza panoge, konkurenčnost, Porterjev model, konkurenčna prednost
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 237; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

4.
Konstrukterska primerjava Primatove blagajne z blagajnami drugih proizvajalcev
Marko Ovsenjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Cilj naloge je bil primerjati Primatovo blagajno z blagajnama konkurenčnih proizvajalcev in podati končno oceno konkurenčnosti, kjer ocena temelji zgolj na primerjavi konstrukterskih lastnosti. Za analizo sem se zatekel k spletnim katalogom, kjer so opisane konstrukterske karakteristike posameznih blagajn. Rezultati zajemajo zgolj osnovne konstrukterske karakteristike, saj bi javno razkritje podrobnih načrtov blagajn ogrozilo njihovo protivlomno varnost. Blagajne sem med seboj primerjal po šestih protivlomnih varnostnih razredih, v katere spadajo. Primat izdeluje blagajne v vseh šestih obravnavanih varnostnih razredih, ostala proizvajalca v petih. Protivlomni varnosti sta največ pozornosti namenila Primat in Wertheim, ognje odpornosti pa Wertheim in Müller Safe.
Ključne besede: Primat, Starprim, Blagajna, Primerjava, Konkurenčnost
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 300; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

5.
Deviznotečajni sistem in gibanje deviznega tečaja na Madžarskem in na Hrvaškem
David Bohar, 2020, diplomsko delo

Opis: Vse večja vpletonost majhnih odprtih gospodarstev, ki sodelujejo v globalni trgovini, je postalo poznavanje in spremljanje deviznega tečaja držav zelo pomemben dejavnik. Ko spoznamo osnove deviznega tečaja lahko razumemo vzroke za spremembe oziroma nihanja. Vsaka država si je svojo politiko deviznega tečaja oziroma deviznotečajni sistem prilagodila glede na svoje stanje v državi, oziroma, ga je prilagodila tako, da je v največjem interesu domačega gospodarstva. Analiza deviznotečajnih sistemov in gibanje različnih deviznih tečajev, nam je pokazala jasnejšo sliko o dogajanju na deviznih trgih in o konkurenčnosti posamezne države, ki jo spremljamo spozi realni efektivni devizni tečaj nacionalne valute. Analize so nam pokazale različne dejavnike in njihove prepletenosti pri vplivu na devizni tečaj. Za lažjo predstavo, smo v delu diplomskega projekta uporabili grafe oziroma slikovne prikaze in primerjave gibanje deviznih tečajev posamezne valute, ter komentarje opremili z dejstvi oziroma vzroki za nihanje deviznih tečajev.
Ključne besede: Devizni tečaj, konkurenčnost, deviznotečajni sistem, teorije deviznega tečaja, spremembe deviznega tečaja
Objavljeno v DKUM: 02.12.2020; Ogledov: 349; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (774,53 KB)

6.
Logistične storitve podjetja go - opti
Matevž Mazgan, 2020, diplomsko delo

Opis: Danes imamo na voljo številne možnosti prevoza, med katerimi so nizkocenovni prevozi močno razširjeni v turistični industriji. Eden izmed tovrstnih ponudnikov je tudi podjetje GoOpti, ki se ukvarja s prevozništvom. V tem diplomskem delu sem preučil področje prevozništva in obstoj različnih prevoznih sredstev ter njihove prednosti in pomanjkljivosti. V drugem delu naloge pa podrobneje predstavim enega od ponudnikov prevoznih storitev, podjetje GoOpti, razloge za njihov uspeh, izzive ter splošne elemente, ki vplivajo na uspeh in konkurenčnost tovrstnega nizkocenovnega prevoznika. Osredotočim se tudi na njihov poslovni model ter preverim, kateri so glavni elementi modela nizkocenovnega prevozništva ter v luči trenutne krize zaradi koronavirusa poskušam osvetliti še element tovrstne grožnje ter ukrepe podjetja v izogib izgubi poslovanja in prihodkov zaradi krize.
Ključne besede: promet, prevozništvo, nizkocenovni poslovni model, konkurenčnost
Objavljeno v DKUM: 24.11.2020; Ogledov: 329; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Konkurenčnost slovenskega gospodarstva in vlaganje v trajnostni razvoj
Patricija Vrentuša, 2020, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom smo poskušali razumeti pojem konkurenčnosti in ga predstaviti na modelu Slovenije. Konkurenčnost Slovenije je predstavljena po dveh ključnih metodologijah – metodologiji WEF in metodologiji IMD. Poskušali smo najti dejavnike, v katerih je Slovenija dobra in ima konkurenčno prednost, pa tudi tiste dejavnike in področja, ki ovirajo konkurenčnost Slovenije. Z analizo indeksov, ki jih vsaka izmed organizacij uporablja, je bila narejena podrobnejša raziskava posameznih področij. Tako smo tudi poskušali ugotoviti, kateri so ključni dejavniki, na katerih bi v Sloveniji še morali graditi. Izpostavili pa smo tudi pomembne konkurenčne prednosti Slovenije in njene najbolj konkurenčne sektorje – tukaj smo se osredotočili predvsem na inovacijske grozde. Posvetili smo se še pomenu trajnostnega razvoja in pokušali razumeti, koliko se mu posveča Slovenija. Ne nazadnje pa poskušamo najti še načine, na katere lahko konkurenčnost Slovenije tudi izboljšamo.
Ključne besede: konkurenčnost, konkurenčne prednosti, slabosti, Slovenija, trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2020; Ogledov: 408; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (624,79 KB)

8.
Analiza povezanosti gospodarske rasti in razvoja z globalizacijo
Tomaž Kokot, 2018, magistrsko delo

Opis: Vsaka država mora poznati kazalnike, na podlagi katerih se merijo gospodarski razvoj, gospodarska rast, konkurenčnost in globaliziranost posameznega gospodarstva. Rezultati, ki jih dobimo s pomočjo omenjenih kazalnikov, nas lahko včasih pozitivno presenetijo, kar je znak, da je gospodarstvo uspešno. Kadar nas rezultati omenjenih kazalnikov presenetijo negativno, pa je potrebno povzeti ukrepe za izboljšanje razmer na posameznem področju. Za proučevanje omenjenega področja smo si izbrali kazalnike bruto domači proizvod, indeks človeškega razvoja, globalni indeks konkurenčnosti in indeks globalizacije KOF. Omenjene kazalnike smo analizirali na primeru izbranih držav, ki smo jih razvrstili med zelo razvite, srednje razvite in manj razvite države. Analiza kazalnikov globalnega indeksa konkurenčnosti je za manj razvite države pokazala, da manj razvite države spadajo med najbolj konkurenčne države, saj imajo najvišjo vrednost globalnega indeksa konkurenčnosti. Za vsako državo smo prav tako poiskali dejavnike, ki najbolj ovirajo njeno poslovanje. Ob pregledu vseh dejavnikov smo ugotovili, da se največkrat kot ovira pri poslovanju pojavita korupcija in neučinkovita vladna birokracija. Osnovni namen tega dela je raziskati, ali globalizacija vpliva na gospodarsko rast v posamezni državi oziroma ali gospodarska rast vpliva na globalizacijo v državi. Narejena analiza je pokazala, da ta vpliv v nekaterih državah, zajetih v vzorec, obstaja.
Ključne besede: gospodarski razvoj, gospodarska rast, konkurenčnost, globalizacija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 942; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

9.
Izvozni in uvozni kartel
Dejan Romih, 2014, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: gospodarstvo, konkurenca, trg, konkurenčnost, izvoz, uvoz
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 479; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (268,66 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici