1. Inovacije v izdelavi sodov in njihov vpliv na ekonomsko uspešnost vinogradniških podjetijŽiga Vodišek, 2025, magistrsko delo Opis: V pisnem delu obravnavamo inovacije in ekonomske vidike proizvodnje sodov, pri čemer se osredotočamo na tehnološke napredke, trajnostne prakse ter vpliv avtomatizacije na konkurenčnost podjetij. Raziskava kaže, da inovacije, kot so digitalizacija, uporaba naprednih materialov in optimizacija proizvodnih procesov, bistveno izboljšujejo učinkovitost ter zmanjšujejo stroške proizvodnje. Analiza stroškovne strukture proizvodnje sodov poudarja pomen optimizacije virov, pri čemer so glavni stroški povezani s surovinami, z energijo in delovno silo. Konkurenčnost sodarskih podjetij je tesno povezana z vlaganji v raziskave ter razvoj, saj inovativna podjetja dosegajo višjo dodano vrednost in lažje pridobivajo nove trge. Prihodnji trendi nakazujejo nadaljnjo avtomatizacijo in digitalizacijo procesov, kar bo še povečalo trajnost ter ekonomsko učinkovitost industrije.
Ključne besede: inovacije, stroškovna učinkovitost, avtomatizacija, konkurenčnost, trajnostna proizvodnja.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,75 MB) |
2. Analiza strategij digitalnega marketinškega komuniciranja glede na različne velikosti podjetijKlara Hameršak, 2025, magistrsko delo Opis: V današnjem digitalnem okolju je učinkovita uporaba digitalnega marketinškega komuniciranja ključna za uspeh podjetij. Strategije in pristope k digitalnemu marketinškemu komuniciranju pa močno določata velikost podjetja in dostop do virov. Mikro, mala, srednje velika in velika podjetja se pogosto soočajo z omejenimi proračuni in omejenim dostopom do naprednih tehnologij, kar lahko negativno vpliva na njihovo uspešnost. Velika podjetja imajo na voljo več sredstev in strokovnega znanja, kar jim omogoča učinkovitejšo izrabo digitalnega marketinškega komuniciranja.
Magistrska naloga se osredotoča na pomanjkanje poglobljenega razumevanja, kako se strategije digitalnega marketinškega komuniciranja razlikujejo glede na velikost podjetja, ter raziskuje, kako lahko podjetja različnih velikosti optimizirajo svoje strategije za boljše rezultate. Razumevanje teh razlik in podobnosti lahko podjetjem pomaga prilagoditi svoje pristope, izboljšati konkurenčnost in učinkoviteje dosegati cilje v digitalnem okolju.
Ključne besede: digitalno marketinško komuniciranje, velikost podjetja, strategije, optimizacija, konkurenčnost.
Objavljeno v DKUM: 30.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,83 MB) |
3. Kadrovska strategija za spodbujanje inovativnosti: Integracija modela PrOACTUna Milić, 2025, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obravnava uporabo modela PrOACT kot metodološkega okvira za podporo odločanju na področju inovacij. Namen dela je raziskati, kako lahko sistematičen pristop, ki ga omogoča ta model, prispeva k učinkovitejšemu upravljanju inovacijskih procesov v podjetjih. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni pojmi inovacij in odločanja ter ključne značilnosti samega modela. Empirični del temelji na analizi literature in študiji primera, s katerima so ponazorjene možnosti in prednosti uporabe pristopa PrOACT. Rezultati kažejo, da model omogoča jasnejšo opredelitev ciljev, razvoj alternativnih rešitev in boljšo oceno posledic sprejetih odločitev. Na podlagi analize so oblikovani zaključki in priporočila za podjetja, ki z uporabo tega modela želijo okrepiti svojo inovativnost in izboljšati konkurenčni položaj.
Ključne besede: inovacije, odločanje, model PrOACT, konkurenčnost
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (792,94 KB) |
4. Konkurenčnost držav skupine G7 in Kitajske na področju raziskav in razvojaEmilija Sotirovska, 2025, diplomsko delo Opis: Uspešnost na področju raziskav in razvoja je eden ključnih dejavnikov dolgoročnega gospodarskega napredka držav. Države skupine G7 in Kitajska prepoznavajo strateško pomembnost raziskovalno-razvojnega sektorja. To se odraža v povečanih vlaganjih z namenom krepitve tehnološke superiornosti, ki pomembno vpliva na celotno gospodarstvo. Države skupine G7 so že dlje časa na visoki ravni razvitosti in med vodilnimi na področju uporabe sodobnih tehnologij, pri čemer ZDA in Japonska močno izstopajo po svoji raziskovalni in inovacijski intenzivnosti. Kitajska pa se v zadnjem desetletju vse bolj uveljavlja kot pomembna gospodarska sila, ki uspešno izkorišča svoj inovacijski potencial in postopoma dohiteva države skupine G7. Empirični podatki kažejo, da je pandemija koronavirusa upočasnila določene procese znotraj sektorja raziskav in razvoja, hkrati pa so se morale države hitro prilagoditi novim razmeram v gospodarstvu. Uspešnost analiziranih držav na področju inovacij je vedno bolj odvisna od sposobnosti usklajevanja politik izobraževanja, raziskav in podjetništva ter od vlaganj v strateške tehnologije.
Ključne besede: raziskave in razvoj, konkurenčnost, G7, Kitajska, inovacije
Objavljeno v DKUM: 10.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,83 MB) |
5. Proces digitalne transformacije podjetja: analiza primera GIC GRADNJE d.o.o.Kaja Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavan proces digitalne transformacije, s poudarkom na analizi primera podjetja GIC GRADNJE d. o. o. Digitalna transformacija se kaže kot kompleksen proces, ki presega zgolj uvajanje novih tehnologij, saj vključuje tudi spremembe poslovnih modelov, organizacijske strukture in kulture podjetja. Problem, ki ga izpostavimo, je zaostajanje gradbene panoge na področju digitalizacije, kar negativno vpliva na njeno produktivnost in konkurenčnost. Na podlagi teoretičnih izhodišč in empirične raziskave ugotavljamo, da digitalna transformacija prinaša podjetju številne koristi, kot so večja transparentnost in sledljivost projektov, izboljšana komunikacija med oddelki ter učinkovitejša raba virov. Prav tako je raziskava potrdila, da zunanje podporno okolje pomembno prispeva k uspešni izvedbi transformacije. Posebej pomembno je, da transformacija v proučevanem podjetju ni zmanjšala števila zaposlenih, temveč je spremenila naravo njihovega dela in spodbudila razvoj novih kompetenc. Podjetje GIC GRADNJE d. o. o. je v raziskavi predstavljeno kot primer dobre prakse, saj je pravočasno prepoznalo koristi in potrebo po digitalni transformaciji ter s tem izboljšalo svojo konkurenčnost in položaj v panogi. Digitalna transformacija ni več zgolj trend, temveč postaja nujen pogoj za dolgoročno konkurenčnost podjetij.
Ključne besede: digitalna transformacija, digitalna poslovna strategija, gradbeništvo, konkurenčnost, analiza primera.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,37 MB) |
6. Strateški razvoj malega podjetjaTina Skodič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj malega podjetja TS, d. o. o., ki se ukvarja s prodajo mesa, mesnih izdelkov in gostinsko dejavnostjo. V delu so predstavljeni pomen vizije in politike podjetja, strateška poslovna področja ter možnosti razvoja. S pomočjo računovodskih podatkov je prikazana trenutna finančna slika podjetja in ocena, kako lahko različne strategije vplivajo na prihodnje poslovanje. Rezultati kažejo, da podjetje posluje stabilno, a se sooča z rastjo stroškov. Ključni predlogi za prihodnost so boljše upravljanje zalog, razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo, večja prisotnost na spletu in postopno širjenje prodaje. Na koncu je oblikovan štiriletni program razvoja, ki vključuje konkretne ukrepe za obdobje 2025–2028. Sklep naloge je, da lahko podjetje dolgoročno uspeva z majhnimi, premišljenimi koraki, usmerjenimi v kakovost in dober odnos s kupci.
Ključne besede: malo podjetje, strateški razvoj, vizija podjetja, politika podjetja, konkurenčnost, strateški management.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,93 MB) |
7. Analiza mednarodne konkurenčnosti baltskih državKlementina Novak, 2025, diplomsko delo Opis: Baltske države so majhna in odprta gospodarstva, ki so po svoji osamosvojitvi doživela hiter in osupljiv gospodarski uspeh na vseh pomembnih področjih. Ravno zaradi teh značilnosti so baltske države in njihova konkurenčnost pritegnile pozornost številnih raziskovalcev, ki so jih zaradi dinamične rasti poimenovali tudi baltski tigri. Največji razcvet in najhitrejšo gospodarsko rast so baltska gospodarstva doživela v 2000-ih letih. Globalna finančna kriza je nekoliko upočasnila rast BDP, a je bilo njihovo gospodarsko okrevanje kljub temu hitro. Baltske države so se kot najbolj konkurenčne izkazale na področju vzdržnosti javnih financ ter konkurenčnosti davčnega okolja in izobraževalnega sistema. Od leta 2022 se baltske države soočajo z novimi izzivi. Zaradi visoke stopnje odprtosti in njihove vpetosti v mednarodno trgovino so jih močno prizadele geopolitične napetosti med Rusijo in Ukrajino, ki so povzročile motnje v dobavnih verigah in padec baltskega izvoza v Rusijo. Le-ta je namreč predstavljala njihovo pomembno trgovinsko partnerico in bila ključna za baltski uvoz energentov. Tako so bile baltske države primorane spremeniti trgovinske tokove in poiskati alternativne trge. Z uvajanjem carin s strani ZDA in s stopnjevanjem geopolitične negotovosti v svetu je opazen tudi porast gospodarskega protekcionizma, ki bo posredno vplival tudi na baltske države. Napetosti zaradi rusko-ukrajinske vojne v ospredje postavljajo tudi vedno večji poudarek na krepitvi in večanju obrambnih izdatkov. Zaradi zgodovinskih povezav in geografske bližine Rusije so baltske države varnostnim tveganjem izpostavljene bolj kot druge evropske države, obrambna politika in vlaganje v varnost pa je zanje še večja prioriteta. Tako bo v ozadju vseh prihodnjih politik in ukrepov za povečanje mednarodne konkurenčnosti baltskih držav predvsem zagotavljanje čim večje gospodarske prilagodljivosti, geopolitične odpornosti, vojaške varnosti in pripravljenosti na geopolitične spremembe.
Ključne besede: baltske države, konkurenčnost, geopolitične napetosti, deglobalizacija.
Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,65 MB) |
8. Vpliv digitalizacije na organizacijsko kulturoLea Klenovšek, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija danes predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost in dolgoročni uspeh sodobnih organizacij. Njena vloga presega zgolj uvajanje novih tehnologij – gre za celovit proces preoblikovanja organizacijskih struktur, poslovnih modelov, načinov dela in komunikacije. Digitalna preobrazba spreminja temeljna pravila delovanja organizacij, saj omogoča hitrejše odzivanje na spremembe v okolju, izboljšano izkušnjo strank, večjo operativno učinkovitost ter spodbuja razvoj inovacij. Teoretične ugotovitve in empirični podatki iz magistrske naloge potrjujejo, da digitalizacija ni izoliran tehnični proces, temveč mora biti tesno povezana z organizacijsko kulturo in vodstvom, če želi biti uspešna.
Uspešna digitalna transformacija temelji na vzpostavitvi ravnotežja med tehnološkim napredkom, strateškim vodstvom in sposobnostjo organizacije, da kulturo dela prilagodi novim razmeram. Digitalne tehnologije same po sebi ne zagotavljajo uspeha, če jih ne spremlja sprememba v načinu razmišljanja, delovanja in sodelovanja znotraj organizacije. V tem kontekstu postaja organizacijska kultura ključni dejavnik, ki omogoča ali omejuje obseg digitalnih sprememb. Gre za kulturo, ki mora spodbujati odprtost za spremembe, fleksibilnost, pripravljenost na učenje, interdisciplinarno sodelovanje in uporabo digitalnih orodij pri vsakodnevnem delu.
Ključno vlogo pri tem ima vodstvo organizacije, saj s svojo vizijo, komunikacijo, zgledom in odločitvami pomembno vpliva na oblikovanje in utrjevanje digitalne organizacijske kulture. Voditelji, ki razumejo pomen digitalizacije, znajo ustvariti okolje, v katerem se zaposleni počutijo vključene v procese sprememb, so motivirani za pridobivanje novih znanj ter prispevajo k razvoju digitalnih rešitev. Prav tako znajo upravljati z negotovostjo in izzivi, ki jih digitalizacija prinaša, ter vzpostaviti mehanizme za stalno spremljanje napredka in prilagajanje strategij.
Razvoj digitalne organizacijske kulture mora torej potekati vzporedno z digitalizacijo. To pomeni, da je treba spodbujati kulturo, ki ceni agilnost, timsko delo, eksperimentiranje, hitre povratne informacije in proaktivno reševanje težav. Zaposleni morajo imeti možnost za stalno izpopolnjevanje svojih digitalnih kompetenc, hkrati pa mora organizacija razvijati sisteme in strukture, ki omogočajo hitro implementacijo tehnoloških rešitev in njihovo učinkovito uporabo.
Na tej osnovi lahko sklepamo, da je digitalna organizacijska kultura strateški temelj uspešne digitalne preobrazbe. Oblikovanje takšne kulture zahteva celosten pristop, ki vključuje jasno vizijo, sistematično izobraževanje zaposlenih, prilagoditev poslovnih procesov, krepitev digitalnega vodstva in oblikovanje podpornega delovnega okolja, kjer je inovativnost zaželena in nagrajena. V prihodnosti bodo za uspeh organizacij ključni dejavniki zmožnost vključevanja naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca, avtomatizacija in oblačne rešitve, hkrati pa tudi vzpostavitev hibridnih delovnih modelov, ki združujejo prednosti fizične in digitalne prisotnosti.
Najpomembnejši izziv prihodnosti pa ostaja ohranjanje človeškega vidika dela v vse bolj digitaliziranem okolju. V središču digitalne transformacije mora biti človek – zaposleni, ki s svojo kreativnostjo, prilagodljivostjo in znanjem omogoča resnične spremembe. Digitalna preobrazba torej ni več zgolj tehnični ali operativni izziv, temveč globoka strateška in kulturna sprememba, ki od organizacij zahteva novo razumevanje vloge zaposlenih, novih tehnologij in pomena organizacijske kulture za trajnostno rast in uspeh v digitalni dobi.
Ključne besede: digitalizacija, organizacijska kultura, digitalna organizacijska kultura, spremembe, vodstvo, zaposleni, prilagajanje, konkurenčnost
Objavljeno v DKUM: 28.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (3,74 MB) |
9. Izboljševanje managementa poslovanja v podjetju za pridelavo vinMinea Gumilar, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali podjetje, ki ima bogato tradicijo pridelave vina, in preučili management njegovega poslovanja za povečanje konkurenčnosti delovanja. Glavno vodilo naloge je bilo raziskati, na katerih področjih podjetje deluje uspešno ter kje so še neizkoriščene priložnosti za njegovo rast, razvoj in izboljšanje tržne uspešnosti. V hitro spreminjajočem se okolju, kjer na poslovanje močno vplivajo tako podnebne spremembe kot digitalna preobrazba trga, je prilagodljiv in sodoben management ključen za uspeh, še posebej v tradicionalnih panogah, kot je vinarstvo. Pri raziskavi smo predstavili podjetje, nato pa z izvedbo poslovne analize, SWOT analize, finančnega pregleda, benchmarketinga in pregleda turistične ponudbe iskali odgovore na vprašanja: Ali podjetje še vedno temelji na tradiciji?, Kako uspešno sledi sodobnim trendom?, Kako na delovanje podjetja vpliva konkurenca na trgu? ter Kakšno vlogo v podjetju ima razvoj vinske turistične ponudbe?. Ugotovili smo, da ima podjetje veliko prednosti – kakovostne izdelke, tehnološko napredne postopke, lastno pridelavo ter prepoznavo blagovno znamko. Prav tako ima močno vizijo, usmerjeno v trajnost, inovacije in povezovanje z lokalnim okoljem. Kljub vsem prednostim pa raziskava kaže tudi na možnosti izboljšanja na različnih področjih. Podjetje bi lahko v večji meri izkoristilo možnosti digitalnega marketinga in spletne prodaje, okrepilo prepoznavnost blagovne znamke na tujih trgih ter vlagalo v razvoj novim, mladim privlačnejšim produktom. Veliko potenciala ima tudi vinsko–kulturni turizem, kjer podjetje že ponuja zanimiva doživetja, kot so vodeni ogledi, kolesarjenje med vinogradi in kulinarične delavnice. To so pomembni elementi, ki lahko prispevajo k utrjevanju blagovne znamke ter posredno povečuje prihodke. Ob koncu naloge smo predstavili rezultate analize in odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da podjetje še vedno temelji na tradiciji, a se hkrati zaveda pomembnosti sodobnih trendov in že uvaja spremembe. Konkurenca močno vpliva na poslovne odločitve, razvoj vinsko-turistične ponudbe pa se je izkazal kot pomembna priložnost za napredek. Na osnovi ugotovitev smo oblikovali tudi konkretne predloge za izboljšave, med drugim za razvoj trajnostnih praks, nadgradnjo spletne prodaje, krepitev digitalne prisotnosti in širitev turistične ponudbe. Diplomsko delo s svojimi spoznanji prispeva k razumevanju razvoja konkurenčnosti tradicionalnega podjetja v sodobnem poslovnem okolju, če podjetje znanje in izkušnje dopolni z inovacijami, odprtostjo za spremembe in jasnimi strateškimi usmeritvami.
Ključne besede: management, poslovanje, vino, digitalizacija, konkurenčnost.
Objavljeno v DKUM: 14.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,91 MB) |
10. Zaznava elementov oglasa pri potrošnikuJasna Kovačič, 2025, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Magistrsko delo obravnava zaznavo oglasov pri odjemalcih v sodobnem okolju, kjer je trg nasičen z oglasi in pozornost odjemalca razpršena. V ospredju raziskave se pojavlja vprašanje, kateri elementi oglasov, kot so barva, zvok, velikost slike in oblika predstavitve, najbolj pritegnejo pozornost potrošnikov in vplivajo na njihove nakupne odločitve.
V teoretičnem delu smo predstavili razvoj oglaševanja, vrste oglasov ter psihološke in vizualne dejavnike, ki vplivajo na zaznavo oglasov. Empirični del temelji na anketni raziskavi, kjer so rezultati pokazali, da internet in družbena omrežja predstavljajo najmočnejši kanal za zaznavo oglasov, saj jim potrošniki namenijo največ pozornosti in na njih preživijo največ časa. Največji vpliv pri zaznavi oglasov imajo vizualni elementi, kot so slika, barva in velikost, medtem ko je vpliv zvoka manj izrazit.
To delo ponuja vpogled v vedenje potrošnika v sodobnem času in podaja smernice za učinkovitejše oblike oglaševanja.
Ključne besede: Konkurenčnost, oglaševanje, družbeni mediji, pozornost, oglas, potrošniki.
Objavljeno v DKUM: 14.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,37 MB) |
