| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 232
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomembnost razvoja digitalne organizacijske kulture za organizacije v sodobnem času
Mateja Topolovec, 2024, magistrsko delo

Opis: V sodobnem poslovnem okolju, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe in digitalizacija, postaja razvoj digitalne organizacijske kulture ključnega pomena za uspešnost in konkurenčnost organizacij. Prilagodljivost, inovativnost, sodelovanje, zadovoljstvo zaposlenih, krepitev digitalnih kompetenc in izboljšanje poslovnih rezultatov so le nekateri izmed pozitivnih vplivov digitalne kulture. Organizacije, ki se zavedajo teh prednosti in vlagajo v razvoj digitalne kulture, bodo bolje pripravljene na izzive prihodnosti in bodo lahko uspešno konkurirale na globalnem trgu. Vlaganje v digitalno kulturo je tako strateška naložba, ki prinaša dolgoročne koristi za organizacijo in njene zaposlene. Magistrsko delo obravnava izjemno aktualno temo oblikovanja digitalne organizacijske kulture v sodobnih podjetjih. V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne transformacije se veliko organizacij sooča z izzivom, kako se prilagoditi novim razmeram, ohraniti konkurenčnost in spodbuditi inovacije. Problem, ki ga raziskava naslavlja, je pomanjkanje zavedanja o pomembnosti digitalne kulture in posledic, ki jih ima neupoštevanje teh trendov za rast in razvoj podjetij. Predmet obdelave v magistrskem delu je analiza, kako digitalna organizacijska kultura vpliva na delovanje organizacij ter kako ta vpliva na inovativnost in ustvarjalnost. Ravno tako preučujemo vlogo vodstva pri oblikovanju le-te. V ta namen smo se osredotočili na različne vidike organizacijske kulture, njen zgodovinski razvoj, tipologije, dejavnike, ki vplivajo na njeno oblikovanje ter izzive in težave, s katerimi se soočajo podjetja pri njenem upravljanju. Posebno pozornost smo namenili vplivu digitalizacije na organizacijsko kulturo, opredelitvi pojma digitalizacije, njenemu razvoju ter pomenu v sodobni družbi. V povezavi z digitalizacijo smo tako opredelili nastanek nove digitalne organizacijske kulture. Predstavili smo tudi uspešne poslovne prakse iz tujine, ki delujejo v sklopu digitalne organizacijske kulture. V empiričnem delu smo teoretične ugotovitve podkrepili s študijo primera slovenskega podjetja Intera d.o.o., ki je primer podjetja z izrazito digitalno organizacijsko kulturo. Intervjuji z vodstvom in dvema zaposlenima so razkrili, kako pomembno je vodenje pri oblikovanju in vzdrževanju digitalne kulture. Ugotovili smo, da ustvarjalno delovno okolje, ki ga podpira digitalna kultura, bistveno prispeva k večji stopnji inovativnosti in konkurenčnosti podjetja. Dobljeni rezultati kažejo, da je prehod na digitalno organizacijsko kulturo nujen za uspešno delovanje podjetij v sodobnem poslovnem okolju. Digitalna kultura, ki temelji na odprtosti, sodelovanju in aktivni uporabi novih tehnologij, omogoča podjetjem, da se hitreje prilagajajo tehnološkim spremembam in učinkoviteje odgovarjajo na tržne izzive. Poleg tega spodbuja kreativnost in inovacije, kar dodatno povečuje konkurenčnost podjetij. Ugotovili smo torej, da brez aktivne vloge in predanosti vodstva ni mogoče uspešno vzpostaviti digitalne organizacijske kulture. Vodstvo mora spodbujati spremembe, ustvarjati odprto in sodelovalno delovno okolje ter vključevati nove tehnologije v vsakodnevne procese. Prav tako je ustvarjalno delovno okolje identificirano kot pomemben gradnik digitalne organizacijske kulture, ki podpira inovacije. Podjetje Intera d.o.o. je primer dobre prakse, ki dokazuje, kako digitalna kultura lahko pozitivno vpliva na uspešnost in rast podjetja. Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da digitalna organizacijska kultura ni le trend, temveč nuja za sodobna podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in inovativna. S tem magistrskim delom smo prispevali k boljšemu razumevanju pomembnosti digitalne kulture in podali smernice, kako jo uspešno oblikovati in vzdrževati, kar je ključno za dolgoročni uspeh podjetij v digitalni dobi.
Ključne besede: organizacijska kultura, digitalizacija, digitalna organizacijska kultura, sodobni čas, tehnološka podjetja, informacijska tehnologija, konkurenčnost, inovativnost.
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

2.
Analiza vidikov kakovosti in poslovne odličnosti v proizvodnem podjetju
Uroš Markelj, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljena teoretična izhodišča vidikov kakovosti in odličnosti v izbranem proizvodnem podjetju ter model EFQM poslovne odličnosti. Prvi del predstavlja teorijo ter pojme in teoretična izhodišča kakovosti in poslovne odličnosti, kar omogoča lažje razumevanje empiričnega dela magistrskega dela. Drugi, empirični del prikazuje vidike kakovosti in poslovne odličnosti izbranega podjetja ter analizo izpeljane samoocene EFQM. Ta del vsebuje kratko predstavitev podjetja ter opis poteka izpeljane samoocene in analizo rezultatov. Sledi predstavitev področja samoocene, kjer je podjetje dobilo najnižjo oceno, to je področje dojemanja deležnikov. Drugi del empiričnega dela vsebuje rezultate intervjujev zaposlenih v podjetju. Odgovori zaposlenih omogočajo raziskavo potencialnih težav in predstavitev rešitev in izboljšav, ki lahko podjetju pomagajo pri izboljšanju rezultatov in ocene pri naslednji izpeljavi samoocene EFQM
Ključne besede: Odličnost, kakovost, EFQM, konkurenčnost, management, deležniki.
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 309; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Smernice za podporo pri načrtovanju in izvajanju projektov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja
Saša Strmšnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V zadnjem desetletju je trajnostni razvoj postal globalen trend, ki v veliki meri vpliva na delovanje podjetij in je povzročil že številne spremembe na gospodarskem trgu. Vendar je družbene in okoljske razsežnosti trajnosti kljub veliki priljubljenosti težko celovito integrirati v programe in projekte. V magistrski nalogi zato proučujemo vidike trajnosti in ugotavljamo, kako jih podjetja vključujejo v svoje delovanje. Prav tako želimo opredeliti pojem korporativne družbene odgovornosti in ugotoviti, kako le-ta vpliva na delovanje podjetja in oblikovanje poslovnih strategij. Ugotoviti želimo, v kolikšni meri se podjetja zavedajo pomembnosti trajnostnega poslovanja in ali ga implementirajo tudi v svojih operativnih procesih. Delo se prav tako dotika povezave med stilom vodenja ter intenziteto in uspešnostjo vpeljevanja ciljev trajnostnega razvoja v razvojne projekte. V empiričnem delu bomo z raziskavo identificirali ključne prednosti, slabosti ter izzive implementacije ciljev trajnostnega razvoja in ugotavljali, ali lahko trajnostno poslovanje res zagotovi konkurenčno prednost. Namen magistrskega dela je razviti okvir, ki bo podjetjem pomagal prepoznati trajnostne priložnosti in bo zagotovil učinkovito implementacijo trajnostne poslovne strategije. Raziskava bo prav tako identificirala ključne smernice za podporo načrtovanju in izvajanju projektov za doseganje trajnostnega razvoja.
Ključne besede: trajnostni razvoj, cilji trajnostnega razvoja, korporacijska družbena odgovornost, projektni management, konkurenčnost, trajnostno vodenje, trajnostna strategija
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 407; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

4.
Oblikovanje proizvodne strategije in konkurenčne prednostne naloge proizvodnje
Iva Konda, 2012, strokovni članek

Opis: Oblikovanje proizvodne strategije vključuje diskusijo o proizvodni strategiji, dejavnikih vpliva oziroma področjih odločanja v proizvodni funkciji in povezavi le-teh s konkurenčnimi prednostnimi nalogami. Proizvodna strategija mora biti usklajena in uravnotežena s strategijo organizacije kot celote in drugimi posebnimi strategijami, zlasti trženjsko. Proizvodna strategija se vključuje v strateški načrt podjetja kot njegova integralna sestavina in tudi kot izhodišče za oblikovanje poslovne strategije. Vsako podjetje se mora zavedati pomena proizvodne strategije za doseganje konkurenčnih prednosti. V članku je prikazana proizvodna strategija pri izbranem podjetju.
Ključne besede: proizvodni proces, strategija, strateško planiranje, konkurenčnost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 369; Prenosov: 0

5.
Konkurenčnost fitnesa fit13
Sandra Pajnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Konkurenca v panogi fitnesa je največja ovira za rast poslovnega subjekta. Z dobro strategijo, analizami in raziskavami je mogoče tudi to oviro premagati in izboljšati poslovanje podjetja, pri tem si mora to prizadevati k rasti in razvoju ter na konkurenco gledati kot motivacijski dejavnik za izboljšave. Za podjetje je zelo pomembno ugotoviti, kako pridobiti konkurenčno prednost v današnji panogi fitnesa, ve pa, da mora sočasno poskrbeti tudi za svoje zaposlene. Močan dejavnik razvoja te panoge je bil izbruh pandemije covida-19 leta 2020, ta je močno vplivala na vse ponudnike fitnesa v omenjenem letu in v naslednjih nekaj letih.
Ključne besede: konkurenčnost, fitnes, strateško odločanje, zadovoljstvo, stranka, cena
Objavljeno v DKUM: 09.05.2023; Ogledov: 495; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (827,66 KB)

6.
Konkurenčnost slovenskega nogometa v mednarodnem merilu
Anže Milič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali stanje slovenskega klubskega in reprezentančnega nogometa. Opredelili smo, katere vrste strokovnih timov delujejo v nogometnih organizacijah in razložili njihove funkcije. Opredelili smo tudi težave, ki pestijo klubski in reprezentančni nogomet. Težave so povezane ena z drugo, zato lahko rečemo, da se slovenski nogomet vrti v začaranem krogu. Primerjali smo tudi stanje slovenskega nogometa s stanjem nogometa v sosednjih državah. Na podlagi ankete, ki je bila razdeljena med strokovno javnost (ljudje iz sveta nogometa), smo poskušali pridobiti mnenje o trenutnem stanju nogometa pri nas ter odkriti razloge za tako stanje. Na podlagi metode spraševanja z zaprtim in polodprtim tipom vprašanj smo ugotavljali mnenja strokovne javnosti o stanju slovenskega nogometa. Rezultati vprašalnika niso bili obetajoči, saj je generalna ocena – tako klubskega kot reprezentančnega – nogometa v Sloveniji slaba. Ugotovili smo, da je krivda za tako stanje slovenskega klubskega nogometa predvsem na plečih upravljalskih nogometnih timov. Strokovna javnost je slovenski klubski nogomet opredelila kot nekonkurenčen, nezanimiv in nekakovosten. Glede reprezentančnega nogometa smo ugotovili, da največjo krivdo za trenutno situacijo nosita upravljavski tim NZS in igralski tim. Za slabo igro in rezultate reprezentance pa naj bi bilo krivo to, da reprezentanti igrajo na prenizkem klubskem nivoju in da v klubih niso deležni visoke minutaže. Na podlagi rezultatov raziskave smo v sklepnem delu naloge ponudili seznam rešitev, ki bi lahko dvignil kakovost stanja nogometa pri nas.
Ključne besede: nogomet, Slovenija, konkurenčnost, reprezentanca, strokovni timi
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 806; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

7.
Primerjava mednarodne konkurenčnosti izbranih evropskih gospodarstev
Gašper Škrlec, 2021, diplomsko delo

Opis: Krepitev konkurenčnosti gospodarstva je ena izmed prednostnih nalog za doseganje dolgoročnega razvoja države. Proučili smo koncept mednarodne konkurenčnosti po različnih avtorjih in ekonomskih šolah ter izpostavili ključne dejavnike pri doseganju le-te. Ocenjevanje konkurenčnosti držav smo preučili po metodologijah WEF in IMD ter pri tem izpostavili njuno problematiko. Ugotovili smo, da je pojem konkurenčnosti države pojasnjen heterogeno, velikokrat je opredeljen teoretično in metodološko različno. V diplomskem delu smo analizirali tudi pet različnih evropskih držav, in sicer na podlagi različnih parcialnih indikatorjev konkurenčnosti v obdobju od leta 2008 do 2019. Na podlagi statističnih podatkov smo identificirali konkurenčne prednosti izbranih evropskih gospodarstev in v nadaljevanju izpostavili izzive za ekonomsko politiko.
Ključne besede: konkurenčnost, indikatorji konkurenčnosti, evropska gospodarstva, strategija gospodarskega razvoja.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 1116; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1007,98 KB)

8.
Analiza konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije
Urška Brajnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Avtomobilska industrija ima v Evropi že od nekdaj pomembno vlogo, saj zaposluje veliko število ljudi in obenem ustvarja pomemben del prihodkov. V nalogi nas je zanimalo, kakšen je položaj evropskih proizvajalcev avtomobilov napram ameriškim in azijskim podjetjem. Izhajali smo iz dejstva, da se je v obdobju 2009–2019 položaj evropskih avtomobilskih podjetij poslabšal. Najprej smo se dotaknili teoretične podlage za določanje konkurenčnosti in konkurenčnih prednosti, nato pa smo preko podatkov, glede ustvarjenih prihodkov in prodaje ugotovili, da so bili evropski proizvajalci na koncu preučevanega obdobja v boljši poziciji kot pred desetimi leti. Naša preučevana podjetja so bila Volkswagen AG, Daimler AG ter Bayerische Motoren Werke (BMW) AG, ki so glede na prihodke najuspešnejša podjetja tako v evropskem kot v svetovnem merilu.
Ključne besede: avtomobilska industrija, analiza panoge, konkurenčnost, Porterjev model, konkurenčna prednost
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 1172; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

9.
Konstrukterska primerjava Primatove blagajne z blagajnami drugih proizvajalcev
Marko Ovsenjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Cilj naloge je bil primerjati Primatovo blagajno z blagajnama konkurenčnih proizvajalcev in podati končno oceno konkurenčnosti, kjer ocena temelji zgolj na primerjavi konstrukterskih lastnosti. Za analizo sem se zatekel k spletnim katalogom, kjer so opisane konstrukterske karakteristike posameznih blagajn. Rezultati zajemajo zgolj osnovne konstrukterske karakteristike, saj bi javno razkritje podrobnih načrtov blagajn ogrozilo njihovo protivlomno varnost. Blagajne sem med seboj primerjal po šestih protivlomnih varnostnih razredih, v katere spadajo. Primat izdeluje blagajne v vseh šestih obravnavanih varnostnih razredih, ostala proizvajalca v petih. Protivlomni varnosti sta največ pozornosti namenila Primat in Wertheim, ognje odpornosti pa Wertheim in Müller Safe.
Ključne besede: Primat, Starprim, Blagajna, Primerjava, Konkurenčnost
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 931; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

10.
Deviznotečajni sistem in gibanje deviznega tečaja na Madžarskem in na Hrvaškem
David Bohar, 2020, diplomsko delo

Opis: Vse večja vpletonost majhnih odprtih gospodarstev, ki sodelujejo v globalni trgovini, je postalo poznavanje in spremljanje deviznega tečaja držav zelo pomemben dejavnik. Ko spoznamo osnove deviznega tečaja lahko razumemo vzroke za spremembe oziroma nihanja. Vsaka država si je svojo politiko deviznega tečaja oziroma deviznotečajni sistem prilagodila glede na svoje stanje v državi, oziroma, ga je prilagodila tako, da je v največjem interesu domačega gospodarstva. Analiza deviznotečajnih sistemov in gibanje različnih deviznih tečajev, nam je pokazala jasnejšo sliko o dogajanju na deviznih trgih in o konkurenčnosti posamezne države, ki jo spremljamo spozi realni efektivni devizni tečaj nacionalne valute. Analize so nam pokazale različne dejavnike in njihove prepletenosti pri vplivu na devizni tečaj. Za lažjo predstavo, smo v delu diplomskega projekta uporabili grafe oziroma slikovne prikaze in primerjave gibanje deviznih tečajev posamezne valute, ter komentarje opremili z dejstvi oziroma vzroki za nihanje deviznih tečajev.
Ključne besede: Devizni tečaj, konkurenčnost, deviznotečajni sistem, teorije deviznega tečaja, spremembe deviznega tečaja
Objavljeno v DKUM: 02.12.2020; Ogledov: 1311; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (774,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici