Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Na trgu dela, si različni subjekti prizadevajo doseči isti cilj, pri čemer si med seboj konkurirajo. Zaradi zaščite tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj in zvez, ki jih je delavec pridobil pri delodajalcu, lahko pogodbeni stranki ob sklenitvi delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi določita konkurenčno klavzulo, s katero določita prepoved določenih konkurenčnih dejanj delavca po prenehanju delovnega razmerja, in s tem zaščitita interese delodajalca. Diplomska naloga z naslovom »Pogodbena kazen v konkurenčni klavzuli«, želi prispevati k jasnejšemu razumevanju instituta konkurenčne klavzule, ter opozoriti na sankcije v primeru kršitve le-te, ter podrobneje predstaviti problematiko v zvezi s civilno sankcijo pogodbene kazni. Bralca uvede z opredelitvijo konkurenčne klavzule, njene ureditve v pravnih virih, zakonsko določenih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za veljavnost konkurenčne klavzule, neveljavnost, prenehanje ter pravne posledice v primeru nespoštovanja le-te. Po začetni predstavitvi konkurenčne klavzule, nadaljuje s seznanitvijo bralca o pogodbeni kazni kot civilni sankciji, ter problematiki prenosa omenjenega instituta civilnega prava v delovno pravo, natančneje, v konkurenčno klavzulo. Opozarja na nepravilno uporabo izrazov v praksi, ter opisuje najpogostejša vprašanja glede pogodbene kazni v konkurenčni klavzuli, kar dodatno obogati z novejšimi primeri iz sodne prakse. V zadnjem delu diplomske naloge, je predstavljena ureditev instituta v nemški pravni ureditvi, saj se je slovenska pravna ureditev v več pogledih zgledovala po nemški.
Ključne besede: Konkurenčna klavzula, pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti, pogodbena kazen, zaposlovanje, delovno pravo, odškodnina, pogodba o zaposlitvi, prenehanje delovnega razmerja.
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 2141; Prenosov: 350
Celotno besedilo (645,13 KB)

Opis: V diplomski nalogi je, po uvodu, v prvem poglavju predstavljena pogodba o trgovskem zastopanju oziroma agencijska pogodba, predvsem njen gospodarski oziroma ekonomski namen, veljavna ureditev pogodbe v Obligacijskem zakoniku - v nadaljevanju OZ, kakor tudi primerjava z ureditvijo, ki je veljala pred sprejetjem OZ v Zakonu o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR. V istem poglavju je predstavljena tudi ureditev te pogodbe v Direktivi Sveta 86/653/EGS o usklajevanju zakonodaj držav članic o samozaposlenih trgovinskih zastopnikih z dne 18. december 1986 - v nadaljevanju Direktiva 86/653/EGS s katero je OZ usklajen ter Vzorčna pogodba o trgovinskem zastopanju Mednarodne trgovinske zbornice - v nadaljevanju Vzorčna pogodba MTZ. Prav tako je v tem poglavju opravljena razmejitev agencijske pogodbe od njej podobnih pogodbenih tipov – distribucijske pogodbe, franšizing pogodbe, komisijske pogodbe in posredniške pogodbe. V drugem poglavju so predstavljena splošna pravna pravila o prenehanju pogodbenih razmerij trajnejše narave in sicer 332. člen OZ, ki ureja prenehanje pogodbenega razmerja trajne narave, ki je sklenjeno za določen čas in 333. člen OZ, ki ureja prenehanje pogodbenega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas. 332. in 333. člen OZ sta lex generalis v razmerju do 830. in 831. člena OZ, ki kot lex specialis urejata prenehanje agencijske pogodbe, sklenjene za nedoločen oziroma za določen čas. Naslednje oziroma osrednje poglavje je namenjeno posebnim pravnim pravilom o prenehanju agencijske pogodbe. Pravila iz OZ podrobno določajo pogoje za prenehanje pogodbenega razmerja med agentom in naročiteljem ter pravice in obveznosti strank ob prenehanju pogodbe. Pravila so večinoma kogentne narave in nekoliko bolj varujejo agenta kot naročitelja, saj je agent praviloma šibkejša stranka v pogodbenem razmerju. Pravila, ki določajo prenehanje agencijske pogodbe delimo v dve skupini in sicer pravila, ki urejajo redno prenehanje pogodbe, kjer bodo opisani pogoji za prenehanje pogodbe sklenjene za nedoločen in določen čas in pravila, ki določajo izredno prenehanje pogodbe – odstop od pogodbe brez odpovednega roka. Sledijo še podpoglavja o institutih, ki jih je v naš pravni red vnesel OZ in sicer o odpravnini, kot institutu, ki je normiran oziroma urejen v korist agenta in institutu konkurenčne prepovedi po prenehanju pogodbe, ki je določena v korist druge stranke agencijske pogodbe, to je, naročitelja. V diplomskem delu so poleg veljavne ureditve agencijske pogodbe v našem pravnem redu, prispevkov pravne teorije, predstavljene tudi številne odločitve slovenskih višjih sodišč in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter Sodišča Evropske unije v konkretnih primerih.
Ključne besede: pogodba o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba), agent, naročitelj, pogodbeno razmerje trajne narave, redno in izredno prenehanje agencijske pogodbe, resen vzrok, odpravnina, konkurenčna prepoved po prenehanju pogodbe.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2012; Ogledov: 5225; Prenosov: 1310
Celotno besedilo (463,35 KB)

Ključne besede: delovno pravo, uslužbensko pravo, javna uprava, javni uslužbenci, konkurenčna klavuzula, konkurenčna prepoved, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.05.2011; Ogledov: 3604; Prenosov: 793
Celotno besedilo (560,26 KB)