Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo se nanaša na problematiko revitalizacije hipodroma Brege. Gre za proučitev izzivov, ki jih predstavlja revitalizacija hipodroma. Skozi celotno delo smo sledili ključnemu raziskovalnemu vprašanju, na podlagi katerega so zastavljena raziskovalna podvprašanja in hipoteze. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov: teoretičnega, praktičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so opredeljeni ključni pojmi, kot so turizem in športne prireditve, proučene značilnosti konjeniškega turizma in konjeniških prireditev ter predstavljeni primeri poslovanja podobnih hipodromov v Sloveniji skozi marketinški splet storitev. V praktičnem delu smo proučili konjeniški turizem na območju občine Krško in predstavili hipodrom Brege, opredelili ključne deležnike, ki sovplivajo na razvoj hipodroma Brege, ugotavljali, kakšni so pisni strateški načrti za nadaljnji razvoj, opredelili ključne ovire za razvoj in nadgradnjo prireditev na hipodromu Brege in predstavili potenciale razvoja hipodroma Brege v smeri poglobljene turistične ponudbe. Empirični del pa ugotavlja, kaj intervjuvanim ključnim deležnikom predstavlja hipodrom Brege in kakšni so njihovi načrti za njegov nadaljnji razvoj. Zajema tudi raziskavo tega, kaj prebivalcem občine Krško predstavlja hipodrom ter ali obstaja zanimanje za obnovo hipodroma Brege.
Ključne besede: turizem, konjeništvo, hipodrom, revitalizacija
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 961; Prenosov: 106
Celotno besedilo (2,52 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Konjeniška terminologija v strokovnem tisku obravnava strokovno izrazje s področja konjeništva v izbranem strokovnem viru, tj. v knjigi Naši konji (Vejnovič 2008). Teoretični del zajema predstavitev konja in njegovih značilnosti, sledita poglavji o konjereji na Slovenskem in konjeništvu. Nadalje sem se ukvarjala s terminologijo kot vedo. Predstavila sem njene uporabnike, nastanek in lastnosti terminov, terminologijo v splošnih in terminoloških slovarjih, zgradbo terminološkega slovarja in njegovo normativnost ter se osredinila na konjeniško izrazje v slovarjih. Drugi del magistrskega dela se nanaša na izpisovanje strokovnih izrazov iz izbrane strokovne knjige, na predstavitev izpisanega izrazja v tabeli in njegovo analizo na besednovrstni, izrazni in pomenski ravni. Preverjena je tudi prisotnost terminov v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) in v SSKJ. Ugotovljeno je, da izmed vseh 327 izpisanih konjeniških izrazov prevladujejo samostalniki, sledijo jim pridevniki in glagoli. Druge besedne vrste se ne pojavljajo. Analiza je pokazala, da je večina izrazov enobesednih (npr. bandaž, bicelj, brejost, čreda, dlaka, jahač, kočija), pojavljajo pa se tudi večbesedni izrazi (npr. upogljiv bič, porodni boks, konjerejski center, galopska dirka, jahalne hlače). Zbrano gradivo zajema enopomenske in večpomenske izraze. S pomočjo SSKJ in Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja (1894/95) je ugotovljeno, da je konjeniška terminologija v splošnih slovarjih dobro zastopana, kljub temu pa obstaja nekaj izrazov, ki v slovarjih še niso evidentirani (npr. členek, hipolog, kandara, kavaleta, kolostrum, lonžiranje, očohavanje). Izvor besed kaže, da konjeniška terminologija v veliki meri izvira že iz praslovanskega oz. starocerkevnoslovanskega obdobja (npr. bič, brejost, brzda, čreda, kobila, jahač, jasli, konj, kovač).
Ključne besede: Ključne besede konjereja, konjeništvo, konj, terminologija, termin, razlaga, pomen, Pleteršnik, SSKJ
Objavljeno v DKUM: 15.06.2017; Ogledov: 1743; Prenosov: 344
Celotno besedilo (2,24 MB)

Opis: Obiskovalci so glavni dejavnik vseh tekmovanj, ki se danes odvijajo širom po svetu, saj njihova prisotnost daje smiselnost obstoju tekmovanj. Da bi spoznali, kateri so elementi, ki so pomembni na športni prireditvi, je potrebno spoznati prireditve na splošno, ravno tako njene značilnosti, namen in cilje. Organiziranje športne prireditve samo po sebi morda ne predstavlja težav, vendar se njena tako pomembna uspešnost velikokrat meri v številu obiskovalcev. Preseganje njihovih pričakovanj in spreminjanje obiskovalca v zadovoljnega zahteva prepoznavanje njihovih želja in zahtev ter spreminjanje le-teh v realnost. V teoretičnem delu pojasnimo tudi pričakovanja obiskovalca in pomembnost njegovega zaupanja podjetju/organizaciji. V empiričnem delu pa se ukvarjamo z zadovoljstvom obiskovalcev. Ugotovili smo, da je zadovoljstvo obiskovalcev na konjeniških tekmovanjih v disciplinah Konjeniške zveze Slovenije visoko. Najbolj zadovoljni so s ponudbo hrane in pijače, najmanj pa z zaščito na prostoru, namenjenem gledalcem, in sicer v primeru slabih vremenskih razmer.
Ključne besede: management, prireditev, šport, zadovoljstvo, obiskovalec, konjeništvo.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2015; Ogledov: 1819; Prenosov: 365
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Danes je reja konj zelo razširjena in v mnogih primerih neprimerna tako za konje kot za človeka. Največji vpliv na neprimerno rejo konj ima tradicija in nepripravljenost ljudi za spremembe. Zakonodaja natančneje ne določa pogojev za rejo konj, določbe so le splošne. Odločili smo se, da najdemo rešitev, ki bo konjem omogočala optimalno življenje. Oskrbnik bo prihranil čas, med tem ko bo lastnik konja spoznal svojo žival v popolnoma drugi luči in imel možnost nadgrajevanja svojega odnosa s konjem. Zadovoljstvo pri delu z zadovoljnimi konji je neprimerno večje, saj ni neželenega vedenja, tako je rokovanje z njimi veliko lažje in varnejše. V nalogi smo se oprli na izkušnje lastnika konj, oskrbnika hleva in strokovnjakinje za ekološko kmetovanje. Na koncu smo podali optimalno rešitev, ugotovitve in predloge.
Ključne besede: konjeništvo, ekološka kmetija, aktivni hlev
Objavljeno v DKUM: 27.11.2011; Ogledov: 2286; Prenosov: 291
Celotno besedilo (731,90 KB)