| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Portretno fotografiranje konj
Anamarija Valentina Dajnko, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena portretna fotografija konj, upoštevajoč prehod iz splošnega fotografiranja živali na podzvrst živalske fotografije. Diplomsko delo vključuje tudi ugotovitve o primernosti opreme in katere so optimalne nastavitve za dano zvrst fotografije. Na podlagi pridobljenega znanja o dani tematiki je bil izveden tudi lastni projekt, ki je predstavljen na koncu diplomskega dela.
Ključne besede: portretna fotografija konj, črno ozadje, profesionalna fotografija, fotografija živali
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 77; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Analiza vpliva manualne terapije, izvedene kot masaža, na površinsko temperaturo pri konjih
Maja Galun, 2020, diplomsko delo

Opis: Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako masaža vpliva na površinsko temperaturo telesnih regij konjev – pleče, stegno, križ in prsi. S tem namenom je bil izveden poskus, pri katerem smo želeli s posnetki termografske kamere izmeriti spremembo temperature v štirih telesnih regijah, na katerih je bila izvedena masaža; pleče (leva in desna stran), stegno (leva in desna stran), prsi in križ. V poskus je bilo vključenih šest toplokrvnih konjev, poskus pa je bil izveden v prostorih (boksih) Konjeniškega kluba Kasco Svečina, in sicer v treh ponovitvah. Površinska temperatura konjev je bil izmerjena z uporabo termografske kamere Optris PI 400i. Posnetki so bili izvedeni pred masažo (24 ur in tik pred masažo), takoj po masaži (5, 15, 30 in 60 minut po masaži) in 24 ur po opravljeni masaži. Masažo je izvajala izkušena terapevtka za masažo konjev. Pridobljeni podatki so bili statistično ovrednoteni s programom R (R × 64 3.2.5). Ugotovljeno je bilo, da čas v našem primeru ni imel znatnega vpliva na temperaturo opazovanih telesnih regij, z izjemo predela stegno na desni strani (p = 0,03; α = 0,05). Pri ocenjevanju vpliva zaporedne masaže na temperaturo posameznih telesnih regij je bil vpliv pri 5 % tveganju signifikanten pri vseh obravnavanih predelih, razen pri regiji pleč na desni strani (p = 0,13).
Ključne besede: konj, masaža, termografija, temperatura
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 162; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Finančna analiza investicije v gradnjo hleva in pripadajočih objektov za konje
Tine Sušek, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih je v Sloveniji in tudi drugod po svetu opazen trend povečanja števila konj in zanimanja za konjeniški šport. Med leti 2000 in 2010 se je v Sloveniji število konj povečalo za 57 %, delež kmetijskih gospodarstev, ki redijo konje, pa za 28 %. V magistrskem delu smo na podlagi ocenjenih podatkov o stroških in prihodkih ter vrednosti investicije razvili simulacijski model, na podlagi katerega smo izdelali finančno analizo za postavitev hleva in pripadajočih objektov za konje z namenom nudenja storitve oskrbe konj. Za izračun smo uporabili metodo neto sedanje vrednosti (NSV). V skladu z uporabljenimi vhodnimi parametri smo ocenili lastno ceno (LC) v višini 195,68 € na žival mesečno ter koeficient ekonomičnosti (KE) 1,69. Neto sedanja vrednost (NSV), ocenjena na osnovi letnega denarnega toka (LDT) v višini 16.298,79 € ter višini investicije v skupni vrednosti 122.639,84 €, je v primeru 5 % obrestne mere pozitivna v desetem letu (3.215,07 €), v primeru 7,5 % obrestne mere pa v dvanajstem letu (3.435,81 €).
Ključne besede: investicija, ekonomika, kalkulacije, hlev, konj
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 533; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (875,08 KB)

4.
Konjeniška terminologija v strokovnem tisku
Klara Humek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Konjeniška terminologija v strokovnem tisku obravnava strokovno izrazje s področja konjeništva v izbranem strokovnem viru, tj. v knjigi Naši konji (Vejnovič 2008). Teoretični del zajema predstavitev konja in njegovih značilnosti, sledita poglavji o konjereji na Slovenskem in konjeništvu. Nadalje sem se ukvarjala s terminologijo kot vedo. Predstavila sem njene uporabnike, nastanek in lastnosti terminov, terminologijo v splošnih in terminoloških slovarjih, zgradbo terminološkega slovarja in njegovo normativnost ter se osredinila na konjeniško izrazje v slovarjih. Drugi del magistrskega dela se nanaša na izpisovanje strokovnih izrazov iz izbrane strokovne knjige, na predstavitev izpisanega izrazja v tabeli in njegovo analizo na besednovrstni, izrazni in pomenski ravni. Preverjena je tudi prisotnost terminov v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) in v SSKJ. Ugotovljeno je, da izmed vseh 327 izpisanih konjeniških izrazov prevladujejo samostalniki, sledijo jim pridevniki in glagoli. Druge besedne vrste se ne pojavljajo. Analiza je pokazala, da je večina izrazov enobesednih (npr. bandaž, bicelj, brejost, čreda, dlaka, jahač, kočija), pojavljajo pa se tudi večbesedni izrazi (npr. upogljiv bič, porodni boks, konjerejski center, galopska dirka, jahalne hlače). Zbrano gradivo zajema enopomenske in večpomenske izraze. S pomočjo SSKJ in Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja (1894/95) je ugotovljeno, da je konjeniška terminologija v splošnih slovarjih dobro zastopana, kljub temu pa obstaja nekaj izrazov, ki v slovarjih še niso evidentirani (npr. členek, hipolog, kandara, kavaleta, kolostrum, lonžiranje, očohavanje). Izvor besed kaže, da konjeniška terminologija v veliki meri izvira že iz praslovanskega oz. starocerkevnoslovanskega obdobja (npr. bič, brejost, brzda, čreda, kobila, jahač, jasli, konj, kovač).
Ključne besede: Ključne besede konjereja, konjeništvo, konj, terminologija, termin, razlaga, pomen, Pleteršnik, SSKJ
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 847; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

5.
Ugotavljanje površinske temperature konj pri različnih obremenitvah s pomočjo termografije
Andreja Štubičar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo s pomočjo termo kamere ugotavljali površinsko temperaturo konj, in sicer na štirih toplokrvnih konjih različnih pasem in starosti v Konjeniškem parku Starošince. Meritve so potekale tako, da smo konje lonžirali v času 30 minut ter opravili šest posnetkov. Izvedli smo tri ponovitve. Ena je bila izvedena v pokriti jahalnici, dve ponovitvi pa smo izvedli v zunanji maneži. Želeli smo ugotoviti vpliv vremena, kondicije in starosti na konjevo temperaturo površine. Ugotovili smo, da ima na spremembo površinske temperature precejšen vpliv kondicija živali, saj imajo konji z več kondicije bolj konstantno temperaturo. Tudi vreme ima vpliv na temperaturo kože, vendar je ta bistveno višji v toplejšem vremenu kakor hladnejšem, predvsem pri temnejših konjih. Ugotovili smo, da starost živali nima bistvenega vpliva na površinsko temperaturo.
Ključne besede: konj, površinska temperatura, termokamera, termografija
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 719; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (14,33 MB)

6.
NARAVOSLOVNI DAN V VRTCU - OBISK KONJUŠNICE
Vanja Martini, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Naravoslovni dan v vrtcu – obisk konjušnice je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen pomen naravoslovnega dne v vrtcu, možnosti njegove izvedbe, vloga vzgojitelja, vsebinske možnosti, ciljno načrtovanje in opis živali – konjev. V praktičnem delu je predstavljen projekt v obliki naravoslovnega dne. Obisk v konjušnici, kjer se je odvijal naravoslovni dan, je opisan po postajah, ki smo jih izvedli. Predstavljena je tudi priprava, izvedba in vrednotenje obiska v konjušnici, ki je bil izpeljan v vrtcu Radlje ob Dravi.
Ključne besede: narava, predšolski otrok, naravoslovni dan, konj, konjušnica.
Objavljeno: 19.01.2016; Ogledov: 1286; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

7.
Terapija s pomočjo konja
Tamara Horvat, 2014, diplomsko delo

Opis: Terapija s pomočjo konja še ni tako razširjena v Sloveniji in premalo je tudi osveščanja ljudi, predvsem staršev otrok s posebnimi potrebami. A vendar je za otroke s posebnimi potrebami še kako pomembna, saj jim pomaga pri pridobivanju določenih veščin. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti terapijo s pomočjo konja, terapevtski tim in ustanovo, kjer terapijo tudi opravljajo, ter z raziskavo ugotoviti zadovoljstvo in mnenje staršev otrok s posebnimi potrebami. Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo opravili pri 21 starših otrok, ki obiskujejo terapijo s pomočjo konja v Ustanovi – Fundaciji Nazaj na konja. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz 17 vprašanj. Rezultati: Analiza anketnih vprašalnikov je pokazala, da so starši otrok s posebnimi potrebami s terapijo s pomočjo konja zelo zadovoljni, saj sami opazijo spremembe pri svojem otroku na določenih področjih. Otroci do konjev nimajo negativnega odnosa ampak so do njih precej zaupljivi. Starši so mnenja, da že sam stik z živaljo vpliva na otrokov socialni razvoj, prav tako postanejo skrbni do živali. Sklep: Premalo je osveščanja ljudi o terapiji s pomočjo konja, predvsem staršev otrok s posebnimi potrebami. Vse vaje so prilagojene posamezniku, delo je individualno in tako se učinki terapije dokaj hitro pokažejo na motoriki, sociološkem področju ter čustvenem področju, kar otroku in staršem pomaga pri obvladovanju težav.
Ključne besede: otrok s posebnimi potrebami, starši, terapija s pomočjo konja, terapevtski konj, terapevt
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 2303; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

8.
Vsebnost kortizola v slini konj pri terenskem jahanju kot indikator stresnega stanja
Andreja Lapornik, 2013, diplomsko delo

Opis: V okviru raziskave smo spremljali koncentracijo kortizola pri 10-letni kobili toplokrvne pasme. Glavni namen raziskave je bil oceniti intenzivnost stresa med rekreativnim terenskim jahanjem. Vzorčili smo zjutraj in zvečer ob isti uri v štirih zaporednih fazah aktivnosti. V prvi fazi so bili vzorci odvzeti, ko je bil konj v svojem bivalnem boksu. Pri drugi fazi smo vzorce jemali med rekreativnim terenskim jahanjem. V tretji fazi so bili vzorci odvzeti 10 minut po končani aktivnosti. Pri četrti fazi pa so bili vzorci odvzeti eno uro po končani aktivnosti. Koncentracije kortizola v slini smo določili s komercialnim kitom (Cortisol ELISA 2009). Povprečne jutranje koncentracije kortizola v mirovanju so bile 0,1358 µg/dL, povprečne večerne 0,0986 µg/dL. Med terenskim jahanjem so bile povprečne jutranje koncentracije kortizola 0,2792 µg/dL ter večerne 0,2733 µg/dL. Najvišje koncentracije kortizola so bile izmerjene 10 minut po končani aktivnosti, kjer so bile povprečne jutranje koncentracije 0,3592 µg/dL, povprečne večerne pa 0,2343 µg/dL. Eno uro po končani aktivnosti so bile povprečne jutranje koncentracije 0,1988 µg/dL, povprečne večerne pa 0,1667 µg/dL. Rezultati so pokazali, da ima dnevno nočni ritem velik vpliv na koncentracijo kortizola v slini, vendar pa sta v našem primeru intenziteta in trajanje aktivnosti dala enak rezultat ne glede na čas vzorčenja. Na osnovi rezultatov sklepamo, da aktivnost živali ni povzročila bistvenega povečanja stresa.
Ključne besede: konj, rekreativno terensko jahanje, stres, slina, kortizol
Objavljeno: 05.06.2013; Ogledov: 1324; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (703,48 KB)

9.
VARNOST INFORMACIJSKIH SISTEMOV IN RAČUNALNIŠKE ZLORABE
Tom Erznožnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Informacijske tehnologije v poslovnem svetu omogočajo hitrejše in bolj kvalitetno poslovanje. Praktično informacijske tehnologije srečujemo na vsakem koraku. Vsaka organizacija pa mora za svoje potrebe izbrati prilagojen IS, glede na njeno velikost, panogo v kateri posluje in njihovo naravo dela. Informatika je v organizaciji pomembna predvsem zaradi hrambe in obdelave velike količine podatkov, na podlagi katerih lahko sprejemajo bolj racionalne odločitve. IS v organizaciji je zelo pomemben zaradi hitre prilagodljivosti. Danes prihaja v poslovnem svetu do hitrih sprememb na trgu, zato je zelo pomembno, da lahko IS hitro prilagodimo potrebam. IS lahko prav tako zagotavlja ključne prednosti pred konkurenco. IS lahko tudi integriramo s telekomunikacijami, kar nam omogoča boljšo komunikacijo in nadzor znotraj in zunaj organizacije. Glede na to, da IS upravlja z veliko količino podatkov, je potrebno zagotoviti njihovo varnost. Organizacije se poskušajo zavarovati na različne načine, vendar v večini primerov je dovolj le nekaj nepazljivosti in že lahko pride do izgube podatkov. Izguba podatkov lahko pomeni veliko finančno izgubo, kot tudi izgubo zaupanja strank do organizacije. S hitrim razvojem informacijsko komunikacijskih tehnologij se je množično razmahnil tudi računalniški kriminal. Računalniški kriminal se pojavlja se v mnogih oblikah, zato ga je zelo težko zajeziti oziroma odkriti. Napadalci lahko praktično izvedejo napad od koderkoli, kjer le imajo dostop do interneta, zato niso omejeni le na eno lokacijo. Prav to otežuje odkrivanje napadalcev. Napadalci se velikokrat odločijo tudi za pridobivanje informacij od zaposlenih. Napadalci se izdajajo za nekoga drugega, da od zaposlenih pridobijo informacije, ki jih potrebujejo za vdor v IS. Poznamo več orodij in tehnik, ki nam pomagajo pri izboljšanju varnosti IS. Tako kot se pojavljajo nova orodja in tehnike, tako tudi napadalci iščejo vedno nove načine, da pridejo do želenih podatkov, zato je potrebno nenehno posodabljanje programske in strojne opreme. Človek je še vedno ključen dejavnik pri varnosti IS, saj je najbolj nepredvidljiv. Uporabnik mora torej sam paziti, da napadalcu ne omogoči enostavnejšega vdora v informacijski sistem.
Ključne besede: Informacijski sistem, Varnost podatkov, Kriptografija, Digitalni podpis, Digitalno potrdilo, Računalniški kriminal, Internetni kriminal, Socialni inženiring, Virus, Črv, Trojanski konj, Prekrivanje identitete, Protivirusna zaščita, Zaščita pred vohunskimi progami, Izobraževanje uporabnikov, Požarni zid.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 3151; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (782,99 KB)

10.
VPLIV TERAPIJ S POMOČJO KONJA NA OTROKE Z MOTNJAMI V RAZVOJU
Marjeta Žvikart, 2011, diplomsko delo

Opis: Konj izžareva moč, ponos, spoštovanje, sprejema nas take, kot smo. Z vsakim človekom je pripravljen sodelovati in ga vzljubiti. Tako so se ustanovile terapije s pomočjo jahanja, kjer se lahko otroci z motnjami v razvoju naučijo sodelovati s konjem, se z njim povežejo, mu zaupajo in se s pomočjo vodenih terapij hitreje in bolje razvijajo. Prav zaradi zgoraj navedenih razlogov sem se tudi sama odločila opazovati terapije s pomočjo konja (TPK). Tri mesece sem se enkrat na teden srečevala z deklico, ki ima cerebralno paralizo, in dečkom z Downovim sindromom. Sestavila sem lastne kriterije, po katerih sem ocenjevala njun napredek na motoričnem in psihosocialnem področju. Staršem, terapevtki in vodički konja sem razdelila ankete, tako da sem pridobila podatke o predhodnih terapijah in njihovo mnenje o TPK. V svojem diplomskem delu sem ugotovila pozitivne učinke na obeh področjih. S konstantnimi vajami, ki smo jih izvajali, se je pri obeh otrocih izboljšalo ravnotežje, postala sta gibčnejša, razvila se je tudi koordinacija oko–roka. Tako sta sčasoma lažje zajahala in razjahala konja ter vsakič bolje izvajala dane naloge. Zravnala se jima je tudi hrbtenica. Zaupanje do konja sta prenašala tudi na druge ljudi, prav tako name, postala sta tudi komunikativnejša. Ugotovila sem, da so anketiranci s TPK zadovoljni, menijo celo, da bi jih bilo potrebno izvajati večkrat tedensko. Vsi se strinjajo, da pozitivno vplivajo na otroke in da so vidni pozitivni učinki na več področjih.
Ključne besede: Ključne besede: konj, TPK – terapije s pomočjo konja, hipoterapija, specialno pedagoško jahanje, športno-rekreativno jahanje, gibalni in psihosocialni razvoj, otroci z motnjami v razvoju.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2485; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici