| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Usklajevanje dela in zasebnega življenja pri zaposlenih v proizvodnji
Ariana Volpe, 2020, magistrsko delo

Opis: Posameznik je v vsakdanjem življenju primoran nenehno usklajevati zasebno življenje in delo. Kadar je usklajevanje med delom in zasebnim življenjem manj uspešno, prihaja do različnih posledic, kot sta konflikt med delom in družino ter izgorelost. Oba konstrukta sta bila v preteklosti raziskana na različnih vzorcih, manj na vzorcu zaposlenih v proizvodnji. Namen raziskave je bil raziskati usklajevanje dela in zasebnega življenja pri teh zaposlenih. V kvalitativnem delu raziskave smo skušali z izvedbo fokusne skupine pridobiti boljše razumevanje posebnosti dela v proizvodnji, ki so vezane na usklajevanje dela in zasebnega življenja. V drugem smo naše raziskovanje nadgradili z izvedbo kvantitativne raziskave relevantnih spremenljivk na to temo. V analizo smo vključili konflikt med delom in družino, izgorelost, središčnost vlog, miselni odklop od dela ter strategije soočanja s stresom. V fokusni skupini je sodelovalo 6 udeležencev, kvantitativni del pa je zajel 94 proizvodnih delavcev. Ugotovili smo, da obstaja pozitivna povezava med konfliktom med delom in družino ter izgorelostjo pri proizvodnih delavcih. Pri središčnosti družinskih vlog/delovnih vlog ter miselnemu odklopu od dela nismo našli pomembne povezave s konfliktom med delom in družino. Pri strategijah soočanja se je kot pomemben moderator odnosa med konfliktom delo-družina ter izgorelostjo izkazala le strategija miselna neaktivnost, pri konfliktu družina-delo pa strategije soočanja pozitivna reinterpretacija in rast, miselna neaktivnost ter iskanje emocionalne socialne podpore.
Ključne besede: delo, zasebno življenje, konflikt med delom in družino, izgorelost, zaposleni v proizvodnji
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 188; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

2.
Psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu kot prediktorji duševnega zdravja zaposlenih
Ines Kuhta, 2020, magistrsko delo

Opis: Številne raziskave na področju varnosti in zdravja pri delu poudarjajo povezave psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu z doživljanjem stresa ter odražanjem tega tako na telesnem kot duševnem zdravju zaposlenih. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na napovedno vrednost nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja na duševno zdravje zaposlenih. Namen naše raziskave je bilo ugotoviti, ali se prisotnost nekaterih psihosocialnih značilnosti delovnega okolje odraža tudi pri duševnem zdravju zaposlenih. V raziskavi je sodelovalo 199 zaposlenih z različnimi vrstami zaposlitve, ki so izpolnjevali več različnih vprašalnikov: Vprašalnik delovnih zahtev in virov, Vprašalnik delovne negotovosti, Vprašalnik konflikta med delom in družino ter Lestvico duševnega zdravja MHI-18, ki smo jo v ta namen prevedli iz angleškega jezika. Rezultati so pokazali, da so najpomembnejši prediktorji, ki duševno zdravje zaposlenih napovedujejo negativno, konflikt med delom in družino zaradi utrujenosti, ki nastane zaradi dela, sledita pa časovni konflikt med delom in družino, ki nastane zaradi dela in delovna negotovost. Ugotovili smo tudi, da podpora s strani sodelavcev pomembno pozitivno napoveduje duševno zdravje zaposlenih.
Ključne besede: psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu, duševno zdravje, delovne zahteve in viri, delovna negotovost, konflikt med delom in družino
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 328; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (888,06 KB)

3.
Povezanost delovnih zahtev, ruminacije v zvezi z delom in konflikta med delom in družino s kognitivnimi funkcijami
Katja Pucko, 2018, magistrsko delo

Opis: Kognitivni spodrsljaji v vsakdanjem življenju (npr. zapeljati v napačno smer v enosmerni ulici) in na delovnem mestu (npr. zapreti napačno spletno okno na računalniku) se dogajajo ne glede na poklicno orientiranost in zahtevnost samega dela. Namen pričujoče naloge je preučiti kognitivne spodrsljaje in poiskati vzrok za nižjo stopnjo kognitivnega funkcioniranja na delovnem mestu. Tako smo raziskali nekatere vidike dela – ruminacijo v zvezi z delom, konflikt med delom in družino ter delovne zahteve – ki bi lahko napovedovali koncentracijo in pozornost ter kognitivne spodrsljaje na delovnem mestu. Vzorec je zajemal 207 zaposlenih oseb (od tega 54,1 % žensk), starih od 20 do 69 let (MSTAROST = 42,92 leta), z različnimi stopnjami izobrazbe. Najprej smo izvedli apliciranje testne baterije, ki je vsebovala demografski del, vprašalnik konflikta med delom in družino (WFC in FWC), vprašalnik ruminacije v zvezi z delom (WRRQ), lestvico kognitivnih spodrsljajev na delovnem mestu (WCFS) in vprašalnik delovnih zahtev in virov. Zatem pa smo izmerili koncentracijo s pomočjo kognitivnega testa pozornosti d2. Hipoteze, ki smo jih postavili na podlagi pretekle literature, smo preverjali z regresijsko analizo in s pomočjo SPSS priključka Process Makro izvedli analizo mediacije. Rezultati so pokazali, da med napovednike kognitivnih spodrsljajev na delovnem mestu sodijo konflikt med delom in družino, afektivna ruminacija in problemsko usmerjena ruminacija. Prav tako so kognitivne delovne zahteve – prek mediatorjev problemsko usmerjene ruminacije in konflikta delo-družina – pomemben napovednik kognitivnih spodrsljajev. Emocionalne delovne zahteve pa so – preko mediatorjev afektivne ruminacije, problemsko usmerjene ruminacije, miselnega odklopa in konflikta delo-družina – prav tako pomemben napovednih kognitivnih spodrsljajev. Napovedniki mere koncentracije (merjene s testom dosežka) se niso pokazali kot statistično pomembni.
Ključne besede: konflikt med delom in družino, ruminacija v zvezi z delom, afektivna ruminacija, problemsko usmerjena ruminacija, miselni odklop, delovne zahteve, kognitivni spodrsljaji na delovnem mestu, koncentracija, pozornost
Objavljeno: 22.03.2018; Ogledov: 848; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

4.
Povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družino
Staša Čurman, 2017, magistrsko delo

Opis: Redna telesna aktivnost predstavlja pomembni del zdravega življenjskega sloga, kar so potrdile številne študije. Te redno telesno aktivnost povezujejo s širokim spektrom pozitivnih učinkov tako na telesno kot tudi na mentalno zdravje. Namen raziskave je bil bolj natančno razumeti, kakšna je povezava med športno aktivnostjo in ruminacijo ter kvaliteto posameznikovega delovnega in zasebnega življenja. Cilj je bil bolj natančno raziskati povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družino. Domnevali smo, da pri tem pomembno vlogo igra miselni odklop kot moderator in motivacija kot mediator. Vzorec je sestavljalo 223 posameznikov. Vsi udeleženci raziskave so bili telesno aktivni posamezniki, ki so zaposleni in v partnerskem odnosu. Uporabljeni so bili vprašalnik delovnih zahtev, vprašalnik počitka po delu, Oldenburški vprašalnik izgorelosti (OLBI), vprašalnik konflikta med delom in družino, kratka lestvica pozitivnega in negativnega afekta (PANAS), vprašalnik z delom povezane ruminacije, vprašalnik motivacije (SRQ-E) in vprašalnik o bolnikovem zdravju PHQ-9. Za analizo odnosa med športno aktivnostjo in ruminacijo s predpostavljenimi odvisnimi spremenljivkami in interakcijo z motivacijo kot mediatorjem smo uporabili hierarhično multiplo ali večkratno regresijo, pri čemer smo za vse nadaljnje analize uporabili metodo vključitve (angl. Enter). Za analiziranje moderatorskega in mediatorskega odnosa med prediktorji in kriterijem smo uporabili priključek Process Macro. Rezultati so pokazali, da delovne zahteve napovedujejo konflikt v smeri delo družina, ne pa tudi obratno. Ruminacija je statistično pomembno napovedovala pozitivni afekt, in sicer za dimenzijo osredotočenosti na problem in odklopa. Izkazalo se je tudi, da ruminacija napoveduje depresivna stanja. Rezultati so pokazali tudi, da količina telesne aktivnosti zgolj delno negativno napoveduje depresivno simptomatiko.
Ključne besede: šport, športna aktivnost, telesna aktivnost, ruminacija, izgorelost, depresija, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS, konflikt med delom in družino, miselni odklop, motivacija, zunanja regulacija, notranja motivacija
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 1059; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
POVEZANOST KONFLIKTA MED DELOM IN DRUŽINO Z VIDIKA TELESNEGA ZDRAVJA: SISTEMATIČNI PREGLED LITERATURE (2000-2015)
Vanja Blagotinšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je pridobiti odgovor na vprašanje, ali se konflikt med delom in družino odraža na (slabši) kvaliteti telesnega zdravja. Na to vprašanje smo skušali odgovoriti s pomočjo sistematičnega pregleda znanstveno raziskovalne literature. V bazah člankov PubMed in PsychArticles smo iskali članke, v katerih so raziskovalci poročali o odnosu med konfliktom med delom in družino ter telesnim zdravjem, z zdravjem povezanimi negativnimi vedenji ali splošnim zdravjem, in ki so bili objavljeni med letoma 2000 in 2015. Našli smo 37 relevantnih znanstveno raziskovalnih člankov. Tekom prebiranja le-teh smo ugotovili, da so raziskovalci svoje rezultate interpretirali na podlagi še ostalih člankov, ki jih nismo našli v sklopu prvega iskanja literature. Zato smo naknadno v pregled literature vključili še 15 člankov. Opisali smo značilnosti vključenih vzorcev, merske instrumente, ki so jih uporabili raziskovalci za proučevanje konstruktov, in opisali teorije, na podlagi katerih so avtorji interpretirali najdene rezultate. Te teorije smo združili v združen model, ki bi lahko razložil, kako je konflikt med delom in družino povezan s poslabšanim telesnim zdravjem. Ugotovili smo, da obstaja močan dokaz glede povezave med konfliktom med delom in družino (KDD) ter slabšim telesnim zdravjem ter da obstaja srednje močan dokaz o povezavi med konfliktom med službo in družino (KSD) ter konfliktom med družino in službo (KDS) ter slabšim telesnim zdravjem. Ugotovili smo, da obstaja močan dokaz, da sta KSD in KDS povezana s slabšim zdravjem na splošno. Na podlagi rezultatov smo prav tako lahko pokazali, da obstaja srednje močan dokaz o povezavi KDD z zdravjem povezanimi negativnimi vedenji in da ne obstajajo konsistentni rezultati glede povezanosti med KSD in KDS ter negativnimi z zdravjem povezanimi vedenji.
Ključne besede: Konflikt med delom in družino, konflikt med delom in družino kot stresor, telesno zdravje, vedenja povezana s slabšim telesnim zdravjem, zdravje na splošno, sistematični pregled literature
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 1687; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

6.
OSEBNI KONFLIKTI ZAPOSLENIH IN NJIHOV VPLIV NA DELOVANJE ORGANIZACIJE
Monika Horvatič, 2013, magistrsko delo

Opis: V postmodernem obdobju je področje dela in družinskega življenja prineslo spremembe. Usklajevanje obeh sfer je čedalje bolj problematično, hkrati pa postaja vse bolj aktualna tema akademskih raziskovanj tega področja. Med najpogostejše poklicne stresorje v zdravstvu uvrščamo delovne obremenitve, dolgotrajen in neenakomerno porazdeljen delavnik, omejitve na delovnem mestu, konflikt na delovnem mestu, hierarhijo v zdravstvu, pomanjkanje podpore, nepredvidljive okoliščine dela in negotovost v zvezi z zdravljenjem in prisostvovanje pri pacientovem trpljenju in umiranju. Med najpogostejše družinske stresorje pa uvrščamo majhne otroke in skrb zanje, skrb za obolele družinske člane in nerazumevanje v družini. Oblika ravnotežja med obema sferama pojasnjuje, da povečana vpletenost v določeno vlogo lahko vodi v preokupacijo z vlogo in tako posameznik ne uspe izpolniti zahtev, povezanih z drugo vlogo. Visoka vpletenost je direktno povezana z visokimi časovnimi investicijami posameznika v opravljanje dejavnosti te vloge, seveda na račun časa, ki naj bi ga posameznik investiral v opravljanje dejavnosti druge vloge, kar povzroči konflikt. Raziskava je pokazala, da konflikt med delom in družino pri zaposlenih v obravnavani organizaciji nedvomno obstaja, kaže se v obeh smereh, tako pri delu, ki vpliva na družino (WIF), kot tudi pri družini, ki vpliva na delo (FIW). V večji meri se manifestira v obliki, kjer delo vpliva na družino, kar pomeni, da zaposleni v obravnavani organizaciji zaradi delovnih obveznosti ne morejo sodelovati pri družinskih aktivnostih tako, kot bi si sicer želeli. Praktičen del naloge obsega predstavitev Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, v kateri smo izvedli anketo o konfliktih med delom in družino. V organizaciji se srečujejo različne osebnosti, ki imajo različne poglede, hotenja in cilje. Nanje vpliva tako zadovoljstvo na delovnem mestu kot tudi zadovoljstvo v zasebni sferi življenja. Da do konfliktov med delom in družino ne bi prihajalo v takšnem obsegu, ki bi lahko škodljivo vplival na delovanje organizacije, je nujna prisotnost pozitivno naravnanega vodstva do opredeljenega problema, do njegovega pravočasnega odkrivanja in sprejemanja ter njegov interes do usklajevanja tako poklicnega kot tudi zasebnega življenja zaposlenih. Vodstvo, ki podpira usklajevanje obeh sfer življenja posameznika, organizacijo lažje vodi k tistim pozitivnim učinkom, ki se kažejo v zmanjšanju fluktuacije, v zmanjšanju kvote bolniških odsotnosti, v zmanjšanju kvote nege in števila nezgod ter hkrati v povečanju zadovoljstva, motivacije in pripadnosti zaposlenih. Vse našteto se namreč vsekakor odraža tudi v jasnih pozitivnih ekonomskih učinkih.
Ključne besede: organizacijski konflikt, konflikt med delom in družino, lestvica konfliktov, stres na delovnem mestu, zadovoljstvo pri delu, delovna uspešnost, intrapersonalni konflikt
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 1528; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
KONFLIKT MED DELOM IN DRUŽINO PRI MEDICINSKIH SESTRAH
Renata Močnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Poklic medicinske sestre sodi med poklice, pri katerih obstaja večje tveganje za nastanek konflikta med delom in družino. Namen diplomskega dela je ugotoviti prisotnost konflikta med delom in družino pri medicinskih sestrah in ugotoviti povezanost posameznih skupin poklicnih stresorjev s konfliktom med delom in družino ter ugotoviti dimenzijo v kateri se konflikt med delom in družino običajno manifestira. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov sta bila uporabljena vprašalnika za merjenje poklicnega stresa medicinskih sester (Nursing Stress Scale) in merjenje konflikta med delom in družino (Work Family Conflict Scale). Podatki zajeti z vprašalnikoma so bili statistično obdelani s programskim orodjem SPSS PASW 18. Rezultati. Ugotovili smo pozitivno statistično povezanost poklicnih stresorjev s konfliktom med delom in družino. Pri medicinskih sestrah se pojavlja oblika konflikta, kjer delo vpliva na družino, podroben pogled pa je pokazal dimenzijo konflikta, ki temelji na času. Sklep. Z raziskavo smo ugotovili najpogostejši dimenziji poklicnih stresorjev med medicinskimi sestrami: delovne obremenitve ter trpljenje, smrt in umiranje. Povezave med starostjo in konfliktom med delom in družino nismo ugotovili, smo pa ugotovili statistično značilno povezavo med poklicnimi stresorji in konfliktom med delom in družino. Pri tistih, ki v družini skrbijo za bolne in ostarele člane družine nismo ugotovili statistično značilnih razlik v konfliktu glede na tiste, ki v družini tega ne počnejo.
Ključne besede: konflikt med delom in družino, poklicni stresorji, družinska vloga, poklicna vloga, podpora
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 2204; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (704,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici