| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Pedagoško delovanje v mariboru med obema vojnama
Barbara Čučko, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali pedagoško delovanje v Mariboru med obema vojnama. V uvodu je predstavljeno politično dogajanje na naših tleh ter dogajanje v mestu Maribor po 1. svetovni vojni. V nadaljevanju smo obravnavali zgodovino šolstva na Slovenskem v tem obdobju, položaj učiteljstva, prve slovenske šole po 1. svetovni vojni ter podrobneje zgodovino šolstva v samem mestu Maribor. Raziskovali smo začetke oblikovanja prvih učiteljskih društev na Slovenskem, preučili stanovski tisk ter razlike med njimi ter opredelili ključno razliko med učiteljskimi zborovanji in konferencami. Mariborska učiteljska društva smo razdelili časovno, stanovsko, pedagoško in politično. Eden ključnih ciljev je bil ugotoviti, kakšen vpliv je imelo posamezno društvo, bodisi kulturni, nacionalni ali politični. Prav tako nas je zanimalo kakšen je bil njihov pedagoški koncept, katero pedagogiko so zagovarjali. Vse razlike med posameznimi društvi so predstavljene v sklepu magistrskega dela. Začetki učiteljskih društev segajo v čas učiteljskih zborovanj v letu 1848, po sprejemu društvene zakonodaje pa od 60. let 19. stoletja naprej. Svoje gibanje so izražali skozi glasila, v katerih so pisali o različnih idejah, tudi o pedagoških, nacionalnih in političnih usmeritvah. Okrajna društva so oblikovala deželne zveze. V povojnem obdobju je bilo učiteljstvo v večini liberalno usmerjeno. Po svojem družbenem položaju pa je pripadalo malomeščanstvu, kar je posledično pomenilo položaj med dvema nasprotnima si razredoma, tudi ideologijama. Zaradi slabih dohodkov in materialnih dobrin so bolj pripadali delavskemu razredu kot meščanstvu, bili so tudi v tesnejšem stiku s problemi slovenskega delavskega kmečkega ljudstva. Izobrazba pripadnikov učiteljstva pa je kazala na pripadnost meščanstvu, med drugim so si prizadevali povzpeti se med boljše, srednje sloje. Mariborski učitelji so obnovili svojo stanovsko organizacijo 14. decembra 1919, ko je potekal ustanovni občni zbor učiteljskega društva za mesto Maribor in njeno bližnjo okolico.
Ključne besede: Maribor, učitelj, mesto, časopis, društvo, šola, Učiteljski pokret, zborovanja, konference, Pedagoška centrala, katoliška pedagogika
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 237; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (729,74 KB)

2.
Sedmi mednarodni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku (2018)
Tjaša Jakop, 2018, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: poročila, znanstvene konference, slovenistika, dialektologija, Slovenski dialekti v stiku, Dialetti sloveni in contatto
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 376; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (367,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
EALE - Evropsko združenje za pravo in ekonomijo
2009, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: EALE, predstavitev, pravo, konference
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 358; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (51,97 KB)

4.
13. konferenca Komisije za slovansko besedotvorje pri MSK
Irena Stramljič Breznik, 2011, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: poročila, slovanske študije, slavistična srečanja, konference
Objavljeno: 25.04.2018; Ogledov: 570; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (266,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Poročilo z mednarodne znanstvene konference Manjšalnice v slovanskih jezikih: oblika in vloga
Melita Zemljak Jontes, Natalija Ulčnik, 2015, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: poročila, konference, slovanski jeziki, manjšalnice
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 601; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (967,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Peta mednarodna konferenca CADAAD v Budimpešti
Branka Vičar, 2014, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene in poročila, konference, diskurz
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 534; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (300,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
MEDNARODNA ODGOVORNOST DRŽAV IN VARSTVO OKOLJA
Barbara Balažic, 2016, diplomsko delo

Opis: Problematika diplomskega dela zajema normativno ureditev na področju varstva okolja in odgovornosti držav pri kršitvi mednarodnih pravil. S kodifikacijo običajnih pravil o splošni mednarodni odgovornosti držav se je doseglo spoštovanje medsebojnih obveznosti in torej delček vsega kar ruši svet, kot celovitost. K urejenosti kršitev mednarodnih obveznosti in pravnih posledic le teh je pripomogla Komisija za mednarodno pravo leta 2001 z Osnutkom pravil o odgovornosti držav. Na drugi strani pa se države z medsebojnim sodelovanjem na mednarodnih konferencah dogovarjajo za dobrobit in ukrepe, ki bi pripomogli k racionalnejšemu ravnovesju med človekovimi interesi in naravnimi dobrinami ter se soočajo s tistimi rešitvami, kjer je moč še kaj spremeniti in popraviti. Konflikt med bogatim severom in revnim oziroma razvojnim jugom sveta, ki vse bolj poglablja revščino in razlike se poleg prekomernega izkoriščenja ter uničevanja okolja zdi zavedno odprto vprašanje, katerega države niso pripravljene dovolj enotno razrešiti. Pri tem vsaka država vztraja pri svoji okoljevarstveni politiki, ki ji zagotavlja kar se da največjo gospodarsko korist in dobiček, prav tako pa se nobena izmed držav ni pripravljena odreči velikemu delu svoje suverenosti. Toda večja skrb, ki na začetku ni bila tako izpostavljena, bi morala biti namenjena prav posamezniku, da ni samo on en in edini gospodar vsega ampak obstajajo tudi naslednje generacije, ki bodo prišle za njim. Državam se nalaga obveznost, da na področju varstva okolja združijo moči skupaj z ostalimi subjekti mednarodnega prava in nevladnimi organizacijami, saj okoljska škoda že dolgo presega nacionalne meje in postaja globalni problem, toda vsa regulacija ostaja samo pri okvirnih sporazumih, ki pa spadajo v soft law in tako državam ne predstavljajo pravne obveze.
Ključne besede: mednarodna odgovornost, Komisija za mednarodno pravo, okoljevarstvena politika, suverenost, mednarodne konference, konflikt, okoljska škoda, revščina
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 901; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (740,34 KB)

8.
BALKANSKE KONFERENCE IN BALKANSKA ZVEZA (1930-1936) V LUČI ČASNIKOV JUTRO IN SLOVENEC
Janja Plavčak, 2016, diplomsko delo

Opis: Po prvi svetovni vojni je postala najvplivnejša država na Balkanu novonastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je morala boriti za zaščito svojih meja zoper italijanski iredentizem na Jadranu in bolgarski revizionizem na vzhodu, zaradi česar se je še bolj nagibala k sodelovanju z drugimi balkanskimi državami. Velika nasprotja med balkanskimi državami so povzročili različni interesi evropskih velesil. Francija je poskušala Bolgarijo pritegniti v Malo antanto skupaj z Jugoslavijo in Romunijo, medtem ko se je Italija zavzemala za sklenitev trojnega pakta med Bolgarijo, Grčijo in Turčijo, z interesom, da bi oslabila francoski vpliv na Balkanu. Na podlagi vseh teh vidikov je bil začetek tridesetih let dvajsetega stoletja čas gibanja za sklenitev Balkanske zveze, s čimer bi odstranili vmešavanje velikih sil na to območje. Po pogajanjih na štirih balkanskih konferencah je bil 9. februarja 1934 podpisan štiričlanski Balkanski pakt, ki je ostal odprt tudi za Bolgarijo in Albanijo, da se priključita kasneje. Države podpisnice, Jugoslavija, Turčija, Grčija in Romunija, so si s podpisom zagotovile varnost meja. S paktom so bili prav tako podpisani tudi dodatni protokoli, ki so podpisnice zavezovali, da so dolžne medsebojne asistence v primeru sovražnikovega napada na katerokoli članico. Podpis pakta je povzročil številne polemike in nesporazume tako na Balkanu kot tudi širše po Evropi.
Ključne besede: Evropa med obema svetovnima vojnama, jugovzhodna Evropa, Balkan, balkanske konference, Balkanski pakt, Balkanska zveza.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 1308; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (962,67 KB)

9.
Enajsta konferenca Komisije za slovansko besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju
Irena Stramljič Breznik, 2009, recenzija, prikaz knjige, kritika

Opis: Enajsto zasedanje Komisije za slovansko besedotvorje je tokrat potekalo od 24. do 26. marca 2009 v Moskvi na temo Novi pojavi v slovanskem besedotvorju: sistem in delovanje, kar je bil eden izmed dvanajstih vsebinskih sklopov na mednarodnem znanstvenem simpoziju z naslovom Slovanski jeziki in kulture v sodobnem svetu; udeležilo se ga je okrog petsto slavistov s celega sveta.
Ključne besede: ocene in poročila, besedotvorje, konference
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 416; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

10.
LREC'06-Language resources and evaluation conference 2006, Genova, 24.-26. maj 2006
Darinka Verdonik, 2006, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: konference, jezikovni viri
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 591; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici